ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

kotiček za duhovneže

Arhiv za 8.12.2006


Za nežne duš(i)ce…

…. narava več daje, kot jemlje in njeni glasovi te vedno pripeljejo v stanje, primerno za človeka. Pomaga ti ohraniti zdravo pamet. Božja glasba je to in pripelje te domov…

… Saj veš, duh, spomin. Opazoval sem te, kako delaš noč in dan, garaš tako trdo, da nimaš časa zajeti sape. Ljudje to počno iz treh razlogov:

  1. če so nori,

  2. če so neumni in

  3. če poizkušajo pozabiti….

BELEŽNICA, Nicholas Sparks (več vam ne povem… :) )

Krastača in trata

Mož je dvanajstletni hčerki ponudil, da ji plača, če pokosi trato. Deklica se je naloge lotila z veliko vnemo in zvečer je bila trata čudovito pokošena - razen nepokošene krpe trave v kotu.

Ko je mož rekel, da ji ne more plačati vsote, za katero sta se dogovorila, ker ni bila pokošena vsa trata, je deklica rekla, da je pripravljena odreči se denarju, toda trave na tej krpi ne bo pokosila.

Ker je bil radoveden, zakaj, je preiskal nepokošen delček trate. Tam, prav na sredini, je sedela velika krastača. Deklica je bila preveč usmiljena, da bi šla s kosilnico preko nje…

” Kjer je ljubezen, je nered. Popoln red bi svet spremenil v pokopališče.”

H…. B… P…!

Ne, samo res! Hvala Bogu, Petek! Res. Resnično! Mislim, ta teden je bil pa takooooo naporen, da… Ste že kdaj imeli občutek, kot da vas nekdo preizkuša, koliko še lahko prenesete? Ko se podira zadeva za zadevo, kot domine? Ko se utrujenost samo še veča iz dneva v dan? Ko gledaš na koledar, kot na višjo silo in samo še čakaš, kdaj bo konec? Ko se zvečer vležeš v posteljo in prosiš, naj bo jutri bolj prijazen dan? Ko daješ vse od sebe pa na nek čuden način veš, da kaj posebej ne moreš spremeniti? Da tako pač je… In da bo minilo….. In da vse enkrat mine, tudi to bo… in čakaš. In se kljub vsemu še vedno trudiš. Pa ne gre. Ne gre. In se nikamor ne premakne….

Ne bom vam opisovala dogodkov, ker je itak brezveze, ker so že pretekolst, pa tudi premalo prostora, da vam vse opišem, da bi razumeli. Sem bila pa na veliki preizkušnji potrpežljivosti, razumevanja, odpuščanja in…. sprejemanja. Človek je čudno bitje, to spoznavam iz dneva v dan. Zakaj bi bilo enostavno, če lahko zakompliciramo? Zakaj bi drugi bili srečni, če sami nismo? Zakaj bi nudili razumevanje, če sami ne razumemo? Zakaj bi drugim odpuščali, če nam ne odpusti nihče? Zakaj bi drugim nudili razumevanje in podporo, če nas nihče ne razume in podpira? Zakaj ves ta balast, če vemo, da smo na konec koncev vedno v vsem “dreku” sami???!!! Sami smo ga gnetli in zdaj ga sami vohamo….

Človek je čudno bitje. Tolče se po prsih in vpije na vse grlo celemu svetu: JAZ - JAZ - JAZ, na koncu pa pa sam sebi v tišini tiho in ponižno priznava: sam sem - sam sem - sam sem…

Odnosi so zanimiva stvar. Pa tako prekleto komplicirana. Pa ne bom več o tem. HBP! Seal na cd-jki, prižgana svečka, v objemu dragega, odprto pivo….

“BISER JE V VSAKEM OD NAS. SAMO DA SE VSAK IZMED NAŠIH BISEROV ZALESKETA OB DRUGAČNI SVETLOBI….” (P.s., nima pojma, kje sem že to enkrat prebrala, samo danes “paše”…)