ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

 V Indiji poznajo staro legendo o bogu Brahmi, ki je bil čisto sam. Nič ni obstajalo razen njega, in bilo mu je strahotno dolgčas. Zaželel si je malce poigrati, a kaj, ko ni bilo nikogar, ki bi se igral z njim. Zato je ustvaril prelepo boginjo Majo, da bi se pokratkočasil. In ko jo je ustvaril in ji povedal, s kakšnim namenom je to storil, mu je odvrnila: »Prav, pa se pojdiva najlepšo igro, kar jih je, vendar moraš storiti, kar ti bom rekla.« Brahma se je strinjal in je po Majinih navodilih ustvaril celotno vesolje. Ustvaril je sonce in zvezde, mesec in planete. Potem je ustvaril življenje na Zemlji: živali, oceane, ozračje, vse. Maja je rekla: «Kako lep je ta svet slepila, ki si ga ustvaril. Zdaj bi pa rada, da ustvariš še žival, ki bo tako pametna in zavestna, da bo lahko cenila to tvojo stvaritev.« In tako je Brahma nazadnje ustvaril še ljudi. Ko je dokončal svoje stvarstvo, je vprašal Majo, kdaj se bosta začela igrati. »Takoj zdajle,« je odgovorila. In je zgrabila Brahmo in ga razsekala na tisoče drobnih, drobcenih koščkov. Potem je v vsakega človeka vtaknila po en košček in rekla: »Igra se začenja! Storila bom, da boš pozabil, kdo in kaj si, ti pa boš skušal znova najti samega sebe!« In je ustvarila sanje. Brahma pa se še zdaj, še dandanašnji trudi spomniti, kdo je…

Brahma je torej v vsakem izmed nas, Maja pa nam brani, da bi se spomnili, kdo in kaj smo.