Na pomoč!
Shit shit shit! Zob me boli, nobena tableta ne prime… Misel na zobozdravnika pa je…..uf! Edini strah, ki ga ne morem premagati, kaj šele, da bi ga vsaj sprejela. Ne pomaga nič. Posrana sem do konca! Pa še čez. Menda dela jutri dežurni zobar od 8ih do 11ih, vprašanje pa je, če bom jaz sedela na njem, čeprav mi skriti tihi glas pravi, da naj grem…Imam filling, da ta moj strah meji že na paranojo… In to že od nekdaj… Jo, raje bi šla še enkrat rodit in lahko imam popadke na minuto in še manj in to tri dni skupaj (dva dni sem že preživela, tako da vem, o čem pišem!) kot pa to, da bi šla k zobozdravniku. Na stolu enostavno “padem skup”! Groza. Če pa me ne “zmanjka” potem pa sem tik pred tem, da bom umrla. Ni šanse, da se umirim, ne morem dihati, slabo mi je, cela se tresem, groza me je… Kot da sem v transu… Ima kdo vsaj kak pameten in predvsem razumen nasvet??!??? Ponižno prosim…
