Časovna luknja…
Danes sem padla v to luknjo kolikor sem visoka in široka! Ma kaj padla. Telebnila sem! Čunknila sem noter! Naredila sem že milijon stvari (sem v službi…) čas pa… se ne premakne, ne gre nikamor… Iz neke jeze in trme sem se sedaj vsedla za računalnik. Ne grem se več. Dosti imam. Zraven mene je zvezek, v katerega vsake toliko časa kaj zapišem. Ali svojo misel, ali misel iz kakšne knjige… če mi kdo kaj lepega pove… in tega se je v teh osmih letih že pošteno nabralo
… Ta zvezek ( v bistvu jih je pet ampak zadnjo izdajo imam vedno pri sebi) zelo rada vzamem v roke. Takrat, ko imam vsega dovolj. Kot recimo sedaj. Potem ga enostavno odprem in preberem, kar se mi je pač odprlo… In to želim deliti z vami…
…verjamem, da popolnost obstaja. In verjamem, da popolni trenutki minejo kot blisk. Da so darilo vesolja in jih bom pogosto okušal v življenju, čeprav jih nikoli ne bom mogel zadržati. To začutim, ko zrem v sončni zahod. Nemara je popolnost zgolj iskanje preprostega trenuta lepote. In nemara bi ga morali iskati v srcu, ne pa kjer koli. Nikoli se ne privadite življenju. Vsak dan naj bo nov začetek, nova priložnost za odkritje nečesa popolnega. Prepričan sem, da si vsakdo lahko vsaj enkrat na dan vzame in doživi trenutek resnične popolnosti. V očeh novorojenčka, v vonju cvetlice, v brenkanju čebele, v vseh dnevnih čudesih, ki jih življenje polaga pred nas…
Pogledam na datum, kdaj sem to knjigo brala in kaj za enega vraga sem takrat držala v rokah… Pazi, datum je zapisan 3.01. 2006, torej pred letom dni… Grem vam poiskati še naslovnico te knjige… evo, slikca je nalepljena kjer pač je, očitno želi biti tam… Naj vam zaupam še nekaj o pisatelju, na kratko, ker mi že zvoni telefon… Sergio Bambaren se je rodil v Peruju in diplomiral iz kemije na univerzi v Združenih državah Amerike. Predvsem pa je deskar po srcu. Prav iskanje popolnega vala ga je pripeljalo v Avstralijo. Brezčasne Shaunove in avtorjeve misli izhajajo iz univerzalnih resnic, ki so vse navzoče in v našem dosegu, če smo le pripravljeni slediti sanjam in iskati njihovo modrost…
Popolnost torej… trenutki minejo kot blisk (moj blisk se trenutno nikamor ne premakne..)… očitno popolnega trenutka danes v službi ne bom doživela, ali pač? Nikoli ne reci nikoli… Knjiga pa je fantastična! Ima velike črke, malo strani in VEEELIIIIIKOOOO pove (in še grize ne!)… uff, ta telefooon….
