30. januar 1969 so Beatli izvedejo še zadnji nastop kot skupina. Igrajo na strehi stavbe studijev Apple na Saville Row 3 v Londonu. Dogodek je bil sneman za nastajajoči film ”Let It Be” vendar je bilo snemanje prekinjeno zaradi prihoda policije, ki so jo poklicali sosedje, ki so se pritoževali nad hrupom…
No, ko se imaš lepo, čas zbeži… drži? Drži! Včeraj smo se nasmučali, nagovorili, nadihali svežega zraka… Sicer pa lepo po vrsti…Pregled na Ptuju je minil b.p.. Hvala bogu za mamo, ki vedno poskrbi, da je kosilo pravi čas na mizi, da so trebuhi polni in “otroci” zadovoljni. Tako smo se lahko vsi že ob dveh zapeljali v Črno na smučišče. Danes je šel zraven še mlajši sin, ker mi je želel pokazati na novo osvojeno znanje smučanja, ki si ga je nabral v petih dneh na zimovanju v Ribniški koči na Pohorju. In ko je videl smučišče v Črni je kar malce povesil svoj prelepi obraz, ker se mu je zazdelo premalo strmo… Ha ha! Ko pa je odvozil progo prvič se je njegovo prej razočaranje spremenilo v prešeren nasmeh in zadovoljstvo: “mami, full je fanj!” Včeraj je bilo kar toplo in se je tudi poznalo na snegu, ki je bil kar mehek ampak, hej! Dobra volja je najbolja, to si piši za uho! In tudi neke pretirane gneče ni bilo čeprav so bili otroci iz Ljubljane. Ojoj, učitelji so se mi zdeli že kar pošteno utrujeni, otroci pa… no, druga zgodba 
. In potem sem opazovala, kako se dejansko uči boradt. A sem to prav napisala? Upam. Vse tisto postavljanje na glavo, pa na rit, pa kotaljenje… Uf, uf. No, kako se z bordom pride z žičnico na vrh je tudi zanimiva zgodba. Otroci so padali so kot muhe in prav zanimivo jih je bilo opazovati, predvsem zato, ker so bili resnično vztrajni in pogumni! Enim pa kapo dol, kar se tega tiče! Tisti ki znajo, znajo!
In kot po navadi srečaš tam, ko si najmanj misliš, tudi znane obraze. Naš bivši smučarski as Mitja K. je učil smučanja svojo mlajšo hčerko. Prava frajerka je! Otroci ne poznajo strahu pred hitrostjo in kar težko je takemu otroku dopovedati, da se tudi njemu lahko kaj naredi in da naj bo previden… Potem sem govorila z Olgo, mrzlo teto mojih otrok. Madona, njen otrok je star že šest let, kar pomeni da se v vseh teh letih nismo videli. In seveda teme za pogovor ni in ni zmanjkalo. Njen mož je Samo V. nogometaš in treba je bilo izvedeti vse, kje je igral, s kom itd. Bla bla bla! Vmes ljudje, ki sem jih samo na hitro pozdravila, ker drugače enostavno ni šlo - časovno namreč. Moj dragi je pridno slikal in poskrbel, da včerajšnji dan ne po potonil v pozabo!
Zvečer smo vsi utrujeni skoraj brez besed poiskali svoj najljubši prostor (beri posteljo). Svež zrak je naredil svoje in nam dodobra sprostil misli in telo. Verjetno že veste, kaj je sledilo? Ja, tako je! Sladek in zadovoljen spanec!
|
