Kulturno…
(bil je tako, kulturno skuštran, da kulturno sem zaljubila se…)
Danes sem se kulturno zbudila, kulturno umila in kulturno oblekla. Kulturno sem spila svojo kulturno jutranjo kavo, ki jo je kulturno skuhal moj dragi. Dopoldan sem kulturno pospravljala po stanovanju, kulturno sem spreoblekla posteljnino in zraven kulturno prezračila kultuno stanovanje. Vmes sem kulturno pomagala kuhati kulturno kosilo. Seveda smo se kluturno tudi najedli. Še najbolj kulturno mi je bilo všeč, ko sem se kulturno zleknila na kavč in kulturno odmeditirala svojih 20 kulturnih minut. Nato sem kulturno preklinjala, ker me je začela kulturno boleti glava in iz kulturnega nosu so se mi kulturno začeli odpirati slapovi. Kulturno telo me je začelo kulturno boleti, vendar se kulturno nisem predala kulturnemu počutju ampak sem se kulturno posvetila svojemu kulturnemu dragemu. Danes je kulturni sprehod odpadel, ker se mi kulturno ni dalo. Kljub kulturnemu sončku! Otroka sta kulturno odhajala in se tudi kulturno vrnila domov; seveda kulturno lačna. Nato je sledila kulturna večerja in počasi kulturno umivanje. Sedaj sem prav lepo kulturno utrujena. Zopet se bom lepo kulturno odpravila v svojo kulturno posteljo, še prej v svojo kulturno pižamo, saj me jutri čaka nič kaj kulturna služba. Ampak bo kulturno nekako že šlo, saj bo kulturno delo samo do enih. No, pa tudi vam seveda želim kulturne sanje…
Ah, kulturni dr. Prešeren; le kaj bi brez tvoje kulture mi danes sploh kulturnega počeli??!
