Tukaj in sedaj!
Včerajšnji dan ter vsi prejšnji dnevi in leta so mimo, pokopal jih je čas. Ne moreš jih več spremeniti!
Se je kaj razbilo in so ti ostale črepinje? Ne vlači jih dan za dnem s seboj! Kajti vedno znova te bodo ranile in naposled ne boš mogel več živeti.
Nekaterih črepinj se lahko znebiš, če jih položiš v božje roke. Nekatere lahko zlepiš, če resnično odpustiš. So pa črepinje, ki jih kljub vsej ljubezni ne moreš več sestaviti. Te pusti tam, kjer so.
Phil Bosmans Rože sreče moraš saditi sam
12.02.2007 ob 15:12
Ta mi je zelo všeč
(Morda se kdo najde v njej.)
13.02.2007 ob 05:57
Šit, vedno ko sestavljam črepinje, se urežem v prst, pa čeprav košček za koščkom, še naprej sestavljam mozaik.
13.02.2007 ob 09:14
Mene najbolj j*** tisti ta zadnje del… “so črepinje, ki jih kljub vsej ljubezni ne moreš več sestaviti; te pusti tam kjer so….” Pusti tam, kjer so…No, enkrat mi jih bo zagotovo uspelo pustiti v preteklosti, kamor spadajo!
13.02.2007 ob 09:15
Grison, potem jih lepiš na najiskrenejšo podlago!!!!
13.02.2007 ob 18:38
Ja, pusti jih tam, kjer so. Pa še malo jih potolči, da se ne boš vsakič porezala, ko greš čez. pri meni je kar delovalo
24.02.2007 ob 15:22
Morda se z leti ostrina razdrobi. Črepinje so pa vseeno.