Komentarji na: Spomini http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/ kotiček za duhovneže Thu, 08 Jan 2009 00:45:41 +0000 http://wordpress.org/?v=2.7 Avtor: čivka http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1617 čivka Sat, 03 Mar 2007 22:49:33 +0000 http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1617 <p>Vlatka, mogoče se ravno tega podzavestno bojim, ker se zavedam, kakšen dar nosim v sebi ;)</p> Vlatka, mogoče se ravno tega podzavestno bojim, ker se zavedam, kakšen dar nosim v sebi ;)

]]> Avtor: vlatka http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1598 vlatka Sat, 03 Mar 2007 19:23:32 +0000 http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1598 <p>Ed,</p> <p>starši so točno taki, kot smo si jih želeli, zato je na nas, da se od njih kaj naučimo. Ne glede na njihovo ravnanje...</p> Ed,

starši so točno taki, kot smo si jih želeli, zato je na nas, da se od njih kaj naučimo. Ne glede na njihovo ravnanje…

]]> Avtor: vlatka http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1597 vlatka Sat, 03 Mar 2007 19:22:17 +0000 http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1597 <p>čivka,</p> <p>imela si dobre ućitelje, zato se uči od njih....Kar razmisli, kaj ti hočem sporočiti....</p> čivka,

imela si dobre ućitelje, zato se uči od njih….Kar razmisli, kaj ti hočem sporočiti….

]]> Avtor: čivka http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1548 čivka Sun, 25 Feb 2007 10:40:32 +0000 http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1548 <p>Ed, to je to. Vzgojiti zdrave otroke v zdrave osebnosti. Da, ko bodo odleteli v svet svojim dogodivščinam na proti imeli v sebi trde temelje položene na ljubezni, sprejetosti, spoštovanju in razumevanju do sebe in vseh okoli njih. Staršev ne krivim več in jih tudi ne obsojam. Samo oprostila pa jim očitno še nisem v celoti ker vedno, ko sama naletim na težavo nimam iz svojega otroštva potegniti pravega recepta in takrat si rečem: pismo, ko bi lahko bilo lažje in enostavneje. Kot nek samouk hodim po poti s prazno malho na rami in bolečimi spomini. In ko vzgajam svoja dva sinova počasi, počasi celim tudi svoje rane in grem naprej. In ko se mi sin stisne v objem in mi kljub 14. letom (jaz se v njegovih letih nisem več že dolgo ne stiskala, objemala s starši, besede rad/a te imam smo izbrisali iz našega besednjaka, ker smo pač vsi imeli "svoja" dela in naloge in to je bilo to. Zaupati si svoja čustva bi bila lahko resna nevarnost, da se nam družinski "sistem" poruši...)pove, mami rad te imam, takrat vem, da je še ena moja rana zaceljena in da grem po pravi poti naprej, samo naprej.... Pozdravček!</p> Ed, to je to. Vzgojiti zdrave otroke v zdrave osebnosti. Da, ko bodo odleteli v svet svojim dogodivščinam na proti imeli v sebi trde temelje položene na ljubezni, sprejetosti, spoštovanju in razumevanju do sebe in vseh okoli njih. Staršev ne krivim več in jih tudi ne obsojam. Samo oprostila pa jim očitno še nisem v celoti ker vedno, ko sama naletim na težavo nimam iz svojega otroštva potegniti pravega recepta in takrat si rečem: pismo, ko bi lahko bilo lažje in enostavneje. Kot nek samouk hodim po poti s prazno malho na rami in bolečimi spomini. In ko vzgajam svoja dva sinova počasi, počasi celim tudi svoje rane in grem naprej. In ko se mi sin stisne v objem in mi kljub 14. letom (jaz se v njegovih letih nisem več že dolgo ne stiskala, objemala s starši, besede rad/a te imam smo izbrisali iz našega besednjaka, ker smo pač vsi imeli “svoja” dela in naloge in to je bilo to. Zaupati si svoja čustva bi bila lahko resna nevarnost, da se nam družinski “sistem” poruši…)pove, mami rad te imam, takrat vem, da je še ena moja rana zaceljena in da grem po pravi poti naprej, samo naprej…. Pozdravček!

]]> Avtor: Ed http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1547 Ed Sun, 25 Feb 2007 06:33:43 +0000 http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1547 <p>Zanimivo je spremnjati razvoj otroka in vedno je v meni "ne ne želim ponovotit napak staršev, ne ne bom tak".To je tudi moje vodilo.Vsak otrok je pa svoja osebnost in to pokaže kaj kmalu in treba ga je sprejemati takšnega kot je, obenem pa se zavedati, da otroka nimamo zase, ne smemo ga prikepati. Vsak tako priklepanje in usmerjanje pa rodi odpor, ki pa je v puberteti lahko zelo boleče, kajti takrat otroci postanejo najpametnejši na svetu in travme mu ostanejo še dolgo, predolgo! Ogromno otrok z mano vred je podoživelo negativne izkušnje z starši, so pa tudi taki, ki imajo tak značaj, da se morajo naučiti na svojih napakah in te izkušnje so potlej nekaj vredne.Takšne izkušnje pa so vsaj zame precej "drage in boleče", naši starši bi dejali;kdor ne uboga , ga tepe nadloga. Tega pa niti slučajno ne prodajam naprej svoji hčeri, razen v hribih...ampak to je poglavje zase, sedaj pa mi niti tega ni več potrebno. Spoštujem vsako mamico in vzgajati najstnika pravilno ni mačji kašelj, ampak zelo, zelo odgovorno delo, ki zahteva veliko odgovornosti, treznega razmišjanja in živčkov. Sprejemati drugačnost je velika žrtev in s tem živeti, da pa najbližlji niso taki kot si jih želimo, ampak so vseeno naši je odrekanje samemu sebi in spejemati to je - kapo dol! Tega nasi starši niso bili zmožni in to je njihova krivda.Kako to opredeliti, jih krivit je nesmisel.Lahko samo razmišljamo v tej smeri - sam ne bom tak. Obenem pa spreminjati ljudi okoli zaradi sebe -enostavno ne znese.Prej se spremeniš sam, kot....in ko se spremeniš, se spremeni tudi svet okoli tebe. Pustimo starše v njihovem svetu, so takšni kot so, učimo se na njihovih napakah in svet bo boljši za nas in naše otroke...</p> <p>Edi</p> Zanimivo je spremnjati razvoj otroka in vedno je v meni “ne ne želim ponovotit napak staršev, ne ne bom tak”.To je tudi moje vodilo.Vsak otrok je pa svoja osebnost in to pokaže kaj kmalu in treba ga je sprejemati takšnega kot je, obenem pa se zavedati, da otroka nimamo zase, ne smemo ga prikepati. Vsak tako priklepanje in usmerjanje pa rodi odpor, ki pa je v puberteti lahko zelo boleče, kajti takrat otroci postanejo najpametnejši na svetu in travme mu ostanejo še dolgo, predolgo! Ogromno otrok z mano vred je podoživelo negativne izkušnje z starši, so pa tudi taki, ki imajo tak značaj, da se morajo naučiti na svojih napakah in te izkušnje so potlej nekaj vredne.Takšne izkušnje pa so vsaj zame precej “drage in boleče”, naši starši bi dejali;kdor ne uboga , ga tepe nadloga. Tega pa niti slučajno ne prodajam naprej svoji hčeri, razen v hribih…ampak to je poglavje zase, sedaj pa mi niti tega ni več potrebno. Spoštujem vsako mamico in vzgajati najstnika pravilno ni mačji kašelj, ampak zelo, zelo odgovorno delo, ki zahteva veliko odgovornosti, treznega razmišjanja in živčkov. Sprejemati drugačnost je velika žrtev in s tem živeti, da pa najbližlji niso taki kot si jih želimo, ampak so vseeno naši je odrekanje samemu sebi in spejemati to je - kapo dol! Tega nasi starši niso bili zmožni in to je njihova krivda.Kako to opredeliti, jih krivit je nesmisel.Lahko samo razmišljamo v tej smeri - sam ne bom tak. Obenem pa spreminjati ljudi okoli zaradi sebe -enostavno ne znese.Prej se spremeniš sam, kot….in ko se spremeniš, se spremeni tudi svet okoli tebe. Pustimo starše v njihovem svetu, so takšni kot so, učimo se na njihovih napakah in svet bo boljši za nas in naše otroke…

Edi

]]> Avtor: barbiblond http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1546 barbiblond Sat, 24 Feb 2007 21:39:46 +0000 http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1546 <p>Saj veš, na istih valovih ;) Zdaj jim moraš pa samo še oprostit... Resno. Odleže :) Nočko!</p> Saj veš, na istih valovih ;) Zdaj jim moraš pa samo še oprostit… Resno. Odleže :) Nočko!

]]> Avtor: čivka http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1545 čivka Sat, 24 Feb 2007 21:35:55 +0000 http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1545 <p>Madona si me trofla z stavkom "nevarnost, da greš v drugo skrajnost". Punca, odlična si, znaš brati med vrsticami! ha ha ha, tudi sama jim s svojim obnašanjem pri njih delam samo uslugo, ker se enostavno ne splača. Živijo v svojem kalupu, naj jim bo. Oni zamujajo nekaj lepega, ne jaz. Ja, in verjetno ne bodo nikoli tudi "slišali", ker slišijo samo tisto, kar želijo. Tako pač je in to je to! ;)</p> Madona si me trofla z stavkom “nevarnost, da greš v drugo skrajnost”. Punca, odlična si, znaš brati med vrsticami! ha ha ha, tudi sama jim s svojim obnašanjem pri njih delam samo uslugo, ker se enostavno ne splača. Živijo v svojem kalupu, naj jim bo. Oni zamujajo nekaj lepega, ne jaz. Ja, in verjetno ne bodo nikoli tudi “slišali”, ker slišijo samo tisto, kar želijo. Tako pač je in to je to! ;)

]]> Avtor: barbiblond http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1542 barbiblond Sat, 24 Feb 2007 21:27:10 +0000 http://civka.blog.siol.net/2007/02/24/spomini/#comment-1542 <p>Ti, a so si najini starši kaj v žlahti? Isti nameni in isti neuspeh. Sicer se lahko hvalijo, da so me dobro vzgojili ( beri:zdresirali), ampak s tem obnašanjem jim naredim uslugo, ker sem pač dobra duša. Ker me v bistvu ne poznajo in kar je najbolj žalostno, jih ne zanima, kakšna sem. Živijo v svojem vzorcu o meni in tako bo do konca. Otroštvo pa pozdraviš, ko oprostiš. Pozabiš pa jasno ne. Verjemi, sem starejša od tebe ;) Ne boš ponovila napake, ker se je ves čas zavedaš, bolj nevarno je, da greš v drugo skrajnost. Počasi se bo priplazil še strah, ker bodo ptički hoteli iz gnezda, ti imaš pa še toliko za opravit! Kaj čmo, lajf is lajf. Na koncu se pokaže, da si delal OK. Našim staršem je tudi zneslo, pa so ga fajn lomili. :)</p> Ti, a so si najini starši kaj v žlahti? Isti nameni in isti neuspeh. Sicer se lahko hvalijo, da so me dobro vzgojili ( beri:zdresirali), ampak s tem obnašanjem jim naredim uslugo, ker sem pač dobra duša. Ker me v bistvu ne poznajo in kar je najbolj žalostno, jih ne zanima, kakšna sem. Živijo v svojem vzorcu o meni in tako bo do konca. Otroštvo pa pozdraviš, ko oprostiš. Pozabiš pa jasno ne. Verjemi, sem starejša od tebe ;) Ne boš ponovila napake, ker se je ves čas zavedaš, bolj nevarno je, da greš v drugo skrajnost. Počasi se bo priplazil še strah, ker bodo ptički hoteli iz gnezda, ti imaš pa še toliko za opravit! Kaj čmo, lajf is lajf. Na koncu se pokaže, da si delal OK. Našim staršem je tudi zneslo, pa so ga fajn lomili. :)

]]>