ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

“The Great Pretender”, hit skupine The Platters, na današnji dan leta 1956 doseže prvo mesto na pop lestvici. Se jih še spomnite?

Leta 1933, na današnji dan, je na svet prijokala Yoko Ono.Torej danes praznuje ženska že svoj 74. rojstni dan!                                                                                                                                                               Neil Young prejme zlato ploščo za “Harvest”, na današnji dan leta 1972. To je edini njegov album njegove dolge kariere, ki je dosegel prvo mesto. Na njem je tudi prvouvrščena pesem “Heart of Gold”.

Če se danes niste vsaj malo nasmejali vam mogoče lahko pomagam.

Kliknite na tale link     www.krneki.com       in si privoščite svojo dozo!

“Izogibaj se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani.”

• Ruski pregovor

Ko sem danes prebirala poste na raznih blogih me je kar nekaj blogerjev pripravilo do naslednjega razmišljanja: Kaj se dogaja v resnici z nami in življenjem, ki ga živimo? Družinske tragedije se kar vrstijo, mlada življenja prehitro ugašajo, ljudje se psihično lomijo od pritiskov preživetja, od družbenega sistema, medsebojnih odnosih, drug drugemu tujci. Samo neko hrepeneje po nečem, tekanje za nekimi neizpolnjenimi željami, utapljanjem v nekih nerealnih strahovih, bežanjem v neznano. Pa kaj se z nami dogaja? Ljudje hlastajo za nekim duhovnim življenjem, ki jih naj bi popeljalo čez “nekaj”, vsi samo nekaj iščejo, za nečim tipajo. Na ulici opažam (predvsem v mestu) ljudi praznih pogledov, neko nenehno lovljenje nečesa. Ko se pogovarjam z ljudmi pa ne izgledajo tako “nerazgledani” in marsikaj jim je “jasno” kako in kaj ampak tega, kar vedo, ne živijo v svojem življenju. Ljudje se trumoma zatekajo po pomoč k raznim zdravilcem, jih prosijo za pomoč, ozdravitev. In dobijo, kar prosijo ampak se čez nekaj časa zopet znajdejo v starih tirnicah s starimi problemi in težavami. Zakaj? Ne razumem. Zakaj se ne spremeni, kar se spremeniti da, zakaj se ne sprejme, kar se ne da spremeniti? A na “drugi strani” prebiram poste, ki dobesedno razsvetljujejo in zdravijo s svojim pozitivizmom, jasnostjo in ljubeznijo pomagati sebi in sočloveku. Očitno imam danes dan ZAKAJEV. Preveč vprašanj, premalo odgovorov… Le v katero gnojno jamo sem danes potisnila svojo glavo…

Pa saj to ni res!

Ko ima hudič mlade, jih ima 999.999!

                                   (ajerdnA)

Moj Indijanc v postelji z visoko vročino (ne govori kaj dosti, veliko spi)

Pridem pred vrata moje službe ugotovim, da nimam ključev (ostali doma - ponovim vajo svojega prihoda na delovno mesto; malo zamudim).

V službi nor dan; vsi bi vse TAKOJ! (brez komentarja…)

Na radiu crkne mobilni telefon, ko ga najbolj rabim (ga kolega spravi k sebi).

Na radiu player požira komade v pričo mojih oči. Jaz pesem napovem, pesmi ni … vrti se drug komad.

Na radiu zablokira internet, sredi mojega branja novic (nimam komentarja).

Telefon non-stop zvoni. Danes se je name spomnil še sosedov pes, ki si je zaželel glasbeno željo (grlo me boli od govorjenja).

Se pripeljem pred blok. Ni prostega parkirišča (vsi doma in šivajo kostume za jutri in pečejo krape al kaj??!!).

Vstopim v stanovanje… ne, tega pa ne morem napisat; no, naj vam bo… pozabila sem svoj mobilni na radiu… (ma ne grem ga iskat, jutri itak spet delam).

…. ma grem na deci refoška in en cigaret (tako se napiše) v dnevno sobo. No, vsega vam pa tudi ne smem napisati po resnici, blog je ja medij in danes res nisem več razpoložena za še kako etiketo na svojem hrbtu…

Tale moj Suxa je fant od fare! Ne vem, kako me tako dobro začuti, čeprav me ne vidi in mi vedno pošlje po mailu eno TAKO, da me nasmeji. No, če je bil včeraj DAN IN POL (in še več!) je danes čisto nasprotje… Očitno se tudi jaz, tako kot morski val, ne morem večno obdržati na vrhu v vsej svoji lepoti in moram tu pa tam tudi pogledati po podnu (no, saj tudi morki val enkrat dol pade in se zarije globoko v morsko dno!). In za nameček sem še zvečer na radiu, ker je menda vse bolano in smrkavo in kašljavo in ni koga, ki bi zvečer sukal jezik in zganjal nemunosti. In seveda moje veliko srce ni moglo reči ne, čeprav me jutri zvečer dejansko čaka moj turnus. Bog povrne vse dobro pravijo… In zakaj me je Suxa spravil v dobro voljo? Klik na tale link  http://www.mojnet-si.net/assets/applets/behappy.swf  vam bo razkril vse!

Suxa HVALA! Ti še veš ne, kdaj narediš dobro delo!

Ko sem se danes vstala se moje oči niso in niso želele odpreti. Tisti palček na mojih očej je še vztrajno lepil moje učke ampak obveljati je morala moja. Na žalost. Treba je bilo v službo. Zopet. Na hodniku me je pričakala naša predraga kraljica Pika (to je mačka, da ne bo pomote!). Njen mjaauuu je bil dolg skoraj minuto, glasnost močno povečana in steklen pogled v prazno… O, pismo. Goni se! Kar pomeni teden dni javnih pevskih vaj zame in za sosede - seveda brezplačno! Skok pod tuš in tisti fantastični občutek “pristajanja” v realnost. Uf, kaaaavaaaaa  prihajaaaam! Odprem predal in v skodelici najdem listek. Začudeno pogledam, kaj naj bi to sedaj pomenilo in začnem brati… Ne, ne napišem vam, kaj je pisalo… bil pa je ljubezenski verz od mojega dragega indijanca! No, podoben listek sem potem še našla v kopalnici, v moji jakni, pod vzglavnikom (ko sem postiljala posteljo) in, ne boste verjeli, NA SEDEŽU MOJEGA AVTOMOBILA! In tako sem ob devetih že močno pokala po šivih od dobre volje in pozitivne energije!

Ko sem prišla v službo ni bilo časa niti za lulanje, bog ne daj, da bi bilo treba opraviti še kaj več. Pa dobro, tudi tak dan je potrebno preživeti. Ne morejo oni mene toliko, kot lahko jaz  zdržim. Dela kot dreka zato sem lepo zavihala rokave in se “veselo” vrgla v delo. Vmes mi je vsake toliko časa “priletelo” sms sporočilce od mojega indijanca… Le kaj ima fant še za bregom? Če bo nadaljeval s takim tempom bo danes še nora noč….

Končno, tam nekje ob po enih vsaj nekaj “svežega zraka” in hitro prenosni računalnik na mizo, da preletim majle,  kaj je Vlatka novega spesnila (ona je zadnje čase moje ravnilo, da se pozitivno namerim v nov dan. Hvala ti!), če ima Commonsense zopet kako močno dozo komentarjev (fant s tako pozitivno domišljijo, da je za vriskat, ko jih prebirem!), kdaj se je danes Grison vstal (to lahko izveste, če pogledate čas objave njegovega posta in malo odračunate še prebujanje pa ste na nekem relativnem času… Grison, nartaboljši si! … takoj za petelinom!), pa Vid, pa Suxa in Barbiblond, Mojcas, Jakob… In ko tako vlačim ven računalnik iz torbe pade bel zlepljen list paprija. Zopet. Seveda spet smeh na mojem obrazu. Pa kam vse je vtaknil moj dragi lističe? In začnem razvijat zadevo nakar preberem naslednje sporočilo:

VESELO VALENTINOVO!

Pozabi vse, kar se je zgodilo. Imej se še naprej rada in videla boš čarovnijo. Imam te še naprej rad!

(ne smem povedati, kdo sem) in narisan smajli 

To, drage moje in dragi moji, je bil moj mlajši sin Miha… Ta mulc me zna vedno spraviti v jok s svojo pozornostjo, toplino… Sedaj je ura tri. Komač čakam, da čez eno uro “odletim” domov. K mojim moškim. Hja, kar tri imam. Seveda ne smem pozabiti na mojega starejšega sina, pubertetnika in pol, Saša. Ta fantič pa preizkuša moje meje vzdržljivosti in vsake toliko preveri, če se še spomnim svojih najstniških “podvigov”. In da ne bo pomote, da se razumemo! Res, da je danes Valentinovo in da mi zaradi komercialnosti ni niti malo bil (in nikoli ne bo!) pri srcu! Domov drvim vsak dan. Zato, ker me nekdo nestrpno čaka in ker tudi jaz nestrpno pričakujem njih. Ker se imamo radi. Ker smo družina na kvadrat! In če jutri ne spišem nobenega posta - ne mi zameriti. To bo pomenilo samo to, da je moj indijanec nadaljeval svoj bojeviti pohod po mojem srcu, da sem klonila njegovemu pritisku in se mu prepustila popeljati v raj… (kar posledično pomeni, da je bila noč “pre-kratka” )

LJUBEZEN JE ENERGIJA ŽIVLJENJA!  (Robert Browning)

  Ponedeljek… a moram napisati še kaj več? Vreme je in to je tudi vse. Danes koroške sonce ne bo razsvetlilo, saj je le to nad oblaki ali pa so oblaki pod njim. Ni važno. Nekaj drugega me je sedaj “piknilo” in imam občutek, da moram nekaj razsvetliti med vas, drage blogovce. In sicer, kar se mojega “vzdevka” tiče. Opazila sem, da prihaja do nekakšnih “navzkrižij”, kar na začetku pisanja mojega bloga ni bilo opaziti. Zato imam občutek, da vam moram glede tega razložiti sledeče: moj vzdevek je dejansko ČIVKA in ne civka, ki se mi je na blog “vslinil”. Sicer meni osebno je vseeno ali uporabljate c ali č na začetku, tudi Civka mi je všeč. Kot zanimivost: tudi v osebni izkaznici mi piše ime AndrejKa, a kličejo me vsi Andreja (še en dokaz več, da bom večni otrok, hi hi…).

Evo, zdaj pa na kratko, zakaj pravzaprav vzdevek Čivka. Ko sem pred desetimi (u pismo, tako dolgo sem že za mikrofonom??!!!) leti vsa posrana in brez samozavesti šla na avdicijo za voditelja radijskega programa ali po domače napisano špikerja, je bilo potrebo tudi nekaj prebrati. Lepo so mi dali tekst oz. pred menoj vrgli Večer in sem morala prebrati članek iz sveta novic po svetu. Da vam povem, to je full zaj****, še posebej, če te daje narečje in naglaševanje, ki je pač za tvojo regijo značilno. Da o pravilnem dihanju niti ne govorim (hja, danes sem lahko pametna, takrat na avdiciji pa sem tudi samam dihala “skozi ušesa” ha ha). No, seveda je svoje naredila še trema in končni rezultat je bil, da se je moj glas zvišal in zavibriral zagotovo za oktavo višje. Spomnim se, da sem imela občutek, kot da me nekdo drži za vrat in da diham po cevki. V trebuhu pa milijon čebel… Še danes mi ni jasno, kako sem sploh prišla “skozi” avdicijo in da so me sprejeli. Posnetek je še danes lepo hranjen v arhivi in kar naj tam tudi ostane! Danes tudi če bi želela, ne morem spraviti več iz sebe tistega piskajočega glasu… Nimam pojma, od kod se je takrat vzel!  Dobesedno sem začivkala, kar sem morala takrat prebrati. In iz tega je sledilo, da so me lepo poimenovali Čivka (takratni šef Samo je bil tisti, ki me je tako krstil) in še danes, ko sem že stara mačka za mikrofonom me vse poznano kliče Čivka.

No, in ko je pri meni padla odličitev, da začnem pisati svoj blog ni bilo druge opcije, kot Čivka. Ker drugače se drugi dan zagotovo ne bi spomnila, katero ime sem si pri milem bogu včeraj izmislila… In ko je bilo potrebno vpisati geslo na blogu,  č-ja ni “sprejelo”, potem pa je c ostal še v rubriki “ime”… do DANES, KO SEM POPRAVILA C V Č (hja, sem se kar pošteno namučila, da sem do tega sploh prišla in popravila…)

Tako, drage moje in dragi moji! Čivka ali Civka vas ima  (s c-jem ali č-jem) vse po vrsti iskreno rada!

** p.s., zunaj je posijalo  s o n c e! Yuhey!

Včerajšnji dan ter vsi prejšnji dnevi in leta so mimo, pokopal jih je čas. Ne moreš jih več spremeniti!

Se je kaj razbilo in so ti ostale črepinje? Ne vlači jih dan za dnem s seboj! Kajti vedno znova te bodo ranile in naposled ne boš mogel več živeti.

Nekaterih črepinj se lahko znebiš, če jih položiš v božje roke. Nekatere lahko zlepiš, če resnično odpustiš. So pa črepinje, ki jih kljub vsej ljubezni ne moreš več sestaviti. Te pusti tam, kjer so.

Phil Bosmans Rože sreče moraš saditi sam

Če ti kdo drug nalašč stopi na nogo, ga ne pahni stran.

To je pogosto znamenje, da te potrebuje.

Michel Quoist, francoski duhovni pisatelj

Nekoč je živel kralj, ki je imel štiri žene. Četrto ženo je najbolj ljubil in jo krasil z dragocenostmi ter gostil z najboljšimi slaščicami. Dajal ji je samo najboljše.

Ljubil je tudi tretjo ženo in jo je vedno razkazoval v sosednjih kraljestvih. Vendar se je bal, da ga bo nekega dne zapustila in odšla z drugim.

Ljubil je tudi drugo ženo. Bila je njegova zaupnica, vedno prijazna, pozorna in potrpežljiva. Vedno, ko se je soočal s problemom, ji je lahko zaupal in ona mu je pomagala prebroditi težke čase.

Prva žena je bila vdana družabnica in je ogromno doprinesla h blagostanju njegovega kraljestva. Vendar prve žene ni ljubil. Čeprav ga je ona globoko ljubila, se nanjo ni oziral.

Nekega dne je kralj zbolel in vedel je, da se bliža njegov konec. Razmišljal je o svojem razkošnem življenju in osupnjeno ugotovil: “Imam štiri žene, vendar, ko bom umrl, bom popolnoma sam.”

Četrto ženo vpraša:” Najbolj sem te ljubil, te obdarjal z najboljšimi oblekami in ti izkazoval pozornost.” Sedaj ko umiram, ali boš šla za mano in mi delala družbo?” “Ni govora!” je odgovorila četrta žena in odšla brez besed. Njen odgovor je zarezal kot oster nož v njegovo srce.

Žalostni kralj vpraša tretjo ženo: “Vse življenje sem te ljubil.” Sedaj ko umiram, ali boš šla z mano in mi delala družbo?” “Ne”, je odgovorila tretja žena. “Življenje je predobro. Ko boš umrl, se bom ponovno poročila.”

Potem je vprašal drugo ženo: “Vedno sem se obračal nate in vedno si mi pomagala.” Ko bom umrl, ali boš šla z mano in mi delala družbo?” “Žal mi je, tokrat ti ne morem pomagati, odvrne druga žena. Kar lahko storim, je, da te pokopljem.” Njen odgovor je kralja zadel kot puščica.

Potem je zaslišal glas: “Šla bom s tabo in ti sledila kamor koli boš šel.” Kralj se je ozrl in pred njim je stala njegova prva žena. Bila je suha od podhranjenosti in zapuščena. “Ko sem imel priliko, bi moral bolj skrbeti zate,” reče z veliko bridkostjo kralj.

V resnici imamo vsi v življenju štiri žene. Naša četrta žena je naše telo. Ne glede na to, koliko napora vložimo v nego in skrb za telo, nas bo zapustilo, ko bomo umrli. Naša tretja žena so posest, položaj in bogastvo. Ko umremo, ga podedujejo drugi. Naša druga žena so družina in prijatelji. Ne glede na to, koliko so nas ljubili, z nami bodo ostali samo do groba.

In naša prva žena je naša duša. Mnogokrat zapostavljena v težnji po pridobivanju bogastva, moči in užitkov. Vendar je duša edina, ki nam bo sledila, kamorkoli bomo šli. Neguj jo, krepčaj in varuj jo sedaj, saj je edina, ki ti bo sledila pred božji prestol in bo ostala s tabo v večnosti.

Ko te svet porine na kolena … to je odlična drža za molitev.