Indijanci - 3
Slovenski misijonar Friderik Irenej Baraga (1797 – 1868), prvi škof Gornjega Michigana, se je naselil med Odžibvejci v času, ko jih je prodiranje belcev že spravilo v hudo stisko in lakoto. Svoje videnje Indijancev je popisal v knjigi »Popis navad in zaderžanja Indijancev Polnočne Amerike«, ki je izšla v Ljubljani leta 1837. Prav tako v Ljubljani je izpod njegovega peresa izšel odlični in obsežni slovar odžibvejskega jezika in slovnice. V odžibvejščini je pisal tudi knjige katoliške vsebine za Indijance.
»Od izreje indijanskih otrok se ne more veliko posebniga povedati. Indijanski starši svoje otroke zlo ljubijo, veliko bolj, kakor otroci starše. Pa ta ljubezen je zgol natorna, in ni po pameti, ker puste otrokom vse storiti, kar sami hočejo. Otroci tedaj kmalo oblast nad starši dobe, in v več hišah se vidi, se otroci zapovedujejo, starši pa ubogajo. Otroke tepsti je v malo kterih krajih navadno, ker se indijanom gerdo zdi, otroke pretepati.«
»Prav čudno je, da v raznih jezikih severnoameriških Indijancev ni najti nobene kletvice in tudi nimajo besede – preklinjati!« (Friderik Irenej Baraga, 1832)
Dekle škotsko-irskega rodu, ki so jo Indijanci ugrabili leta 1755, je odraslo v irokeškem plemenu. Kasneje bi se lahko vrnila v »civilizacijo«, vendar je odklonila…»Čeprav morajo Indijanke preskrbeti vsi kurjavo, peči kruh in kuhati, pa njihovo opravilo verjetno ni težje od dela belk… prav gotovo pa nimajo niti pol tolikšnih skrbi… Malo potreb imajo in te je lahko zadovoljiti; skrbe pa le za današnji dan… Če je bil med ljudmi kdaj mir, potem je bil v minulih časih, kadar ni bilo vojn, med ljudmi, ki jim danes pravijo divjaki.«
»Nikdar nisem rekel, da je zemlja moja in da lahko z njo delam, kar hočem. Pravico do lastnine zemlje ima tisti, ki jo je ustvaril. Jaz imam pravico živeti na svoji zemlji, vam pa puščam pravico, da živite na svoji.« (poglavar Joseph)
… se nadaljuje…
