ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

PLENTY COUPS, VRANA 

Ko sem imel štirideset let sem videl, da se naša dežela hitro spreminja in da zavoljo teh sprememb živimo čisto drugače. Vsakdo je videl, da kmalu na planjavah ne bo več bizonov, in vsi smo se spraševali, kako bomo živeli, ko jih ne bo več.  V spopade smo šli le malokdaj, napadov zoper sovražnike skorajda ni bilo več, tako da smo postajali nemirni v mislih in v telesu. Belci s svojimi lisastimi bizoni so bili na planjavah okrog nas.  Postavili so si hiše zraven kalov, pa vasi ob rekah. Odločili smo se, da bomo z njimi prijateljski, navzlic vsem spremembam, ki so jih prinašali. Toda to je bilo težko, ker so belci vse prepogosto obljubljali eno in potem, če so sploh kaj storili, delali drugo.Na glas so razglašali, da zakoni veljajo za vse; a kmalu smo spoznali, da pričakujejo, da se jih bomo mi držali, čeravno se njim ne zdi nič posebnega, prelomiti jih. Govorili so, naj ne pijemo žganja, pa so ga sami kuhali in ga z nami zamenjavali za krzno in kože, dokler jih ni skoraj zmanjkalo. Njihovi modreci so govorili, da lahko vzamemo njihovo vero, a ko smo se trudili, da bi jo razumeli, smo spoznali, da je med belimi ljudmi preveč ver, da bi jih mogli umeti, in da komaj najdeš dvoje belcev, ki se strinjata o tem, katera je prava. O tem smo si veliko belili glave, dokler nismo videli, da belec svoje vere ne jemlje nič bolj resno od svojih zakonov in da ima oboje vselej pri roki za hrbtom, kadar se mu zdi, da mu bo prišlo prav pri opravkih s tujci. To ni bil naš način. Nikoli nismo mogli razumeti belega človeka, ki ne prevara nikogar, razen samega sebe… 

P.S., Vam je vse to kaj znano? Te besede, ta dvoličnost in »prinašanje okoli« ali povedano drugače, da vsak zakon jemlje po svoje, ali zakon je zato, da se ga krši… Je res ta način razmišljanja samo v belem človeku že od nekdaj (tako kot so ga opisovali Indijanci) ali pa so Indijanci res bili prvotno tako zliti z naravo, da sploh niso razmišljali o materialnih stvareh? Vse te krepko označene besede pa so me zelo spomnile na naše slovenske politike…Za na konec tega posta sem se še odločila, da objavim pesem, ki sem jo v komentarju prejela od Fuge in si zasluži, da jo postavim na »prvo stran«.

VEDRINA KAMNOV

V rokah držim turkizni kamen.

V tem malem kamnu roke držijo nebo.

Na njegovem robu sedi oblak.

Nekje spodaj je svet.

Obrnem kamen in nebo se poveča.

V vedrini miru, ki jo hranijo kamni, čutim, kje sem varen.

Srečen z nebom v rokah, v sebi, v očeh.

Simon J. Ortiz (Pueblo)

…. se nadaljuje….