Jin in Jang
![]()
Simbol (Jin - Jang) predstavlja z zunanjim krogom “vse”, med tem, ko črni in beli del znotraj kroga simbolizirata interakcijo med dvema energijama, imenovan “jin” (črno) in “jang” (belo). Ker oba pola nista čisto bela in črna ampak vsebujete barvo nasprotne barve, pove simbol s tem, da življenje ni vedno popolnoma belo ali popolnoma črno, vendar pa eden brez drugega ne moreta obstajati….
Nekaj brskam po internetu in naletim na ta simbol. In obstanem. In gledam vanj. In se spomnim… Hodila sem v 7. razred OŠ. Bila sem v obdobju, ko so se mi postavljali sami “zakaj-i” a na žalost ni bilo sogovornika, ki bi mi “zato-jal” nazaj. Pač ni bilo časa, vendar moj radovedni duh nikoli ni miroval, kar me je velikokrat spravilo v kar resne težave… Spomnim se, da se je takrat šele začelo tisto resno vzgojno “dresiranje” moje osebnosti in začela sem spoznavati, kaj pomenijo besede, kot so recimo: moraš, naredi, ubogaj, poslušaj, takoj… Spomnim se, da sem bila jezna, razočarana nad celim svetom in nikakor nisem razumela, zakaj je kar naenkrat postalo vse drugače v naši družini. Zopet sem za kazen morala biti v svoji sobi, zunaj prelepo sonce, na mojem obrazu pa solze… in vprašanja so kar vrela v meni: Zakaj sploh živim? Zakaj sta me sploh naredila, če nič ne naredim prav? Sovražim ju! Nista fer, življenje ni fer…. Na moje zakaj-e je odgovarjala tišina v sobi.
V šoli so bili takrat v modi leksikoni… to je bil zvezek, v katerga smo vpisavali svoje naj skupine, naj predmete, naj učitelje… in seveda simpatije. Zelo priljubljen zvezek vam rečem, predvsem zaradi “tvoja simpatija”___________. Pač, vanj si šel pogledat, če te ima kdo rad
Na koncu vprašalnika pa si lahko napisal še svojo najljubšo misel, pesem, rek…. in v mojem leksikonu mi je nekdo narisal ta znak “jin-jang” in zraven je bilo napisano: “NIHČE NI TAKO SLAB, DA V NJEM NI VSAJ MALO DOBREGA. IN NIHČE NI TAKO DOBER, DA V NJEM NI VSAJ MALO SLABEGA” Takrat je ta znak in napis pristal z alkoholnim flumastrom na vratih moje sobe! Verjetno sem s tistim trenutkom začela verjeti vase, da sem dobra tudi jaz in verjeti v dobro drugih ljudi ter to dobro v njih tudi iskati, če ga že sami niso znali ali upali izraziti, pa naj stane, kar hoče! Spominm se, da je mama dobesedno znorela, saj smo se pred nekaj meseci šele vselili v hišo in je bilo torej vse novo. In spomnim se, da me njeno vpitje in zmerjanje takrat prvič ni tako bolelo in prizadelo, ker sem vedela, da je tudi v njej nekaj dobrega! Seveda se nisem učila, pa ne se hecat! Pa saj se tudi nisem več obremenjevala s tem, ker sem vedela, da je nekaj slabega tudi v meni… Kaj pa vam pomeni ta znak? Menda vsak v njem vidi samo tisto, kar sam želi videti…







