O Marija, pomagaj… mi jutri!
Danes popoldan sem se prepustila svojima dvema sinovoma. Ideja je padla, gremo metat na koš. Vredu, sem si mislila, kako urco, urco in pol pa bom že preživela, čeprav me niti malo ni mikalo po kakšnem večjem fizičnem naporu. In smo šli. Dobra volja je
najbolja, to je povedal že Kekec in s takim duhom sem začela metati na koš. Pa saj še kar znam, čeprav ne vem, kdaj sem na zadnje imela žogo v rokah. Od nekod se je pojavilo še sonce tako, da mi je hitro postalo pošteno vroče. He he, maščobne blazinice so pač začele “popuščati”. Nakar dobimo mi trije povabilo, če gremo igrati tekmo z še eno družinico pod košem. No, pa naj bo, čeprav mi je moj angel že začel veselo vpiti, da nimam kondicije in da naj bom zmerna… Zmerna, jaz? In tako sem iz metanja na koš prešla v igranje košarke… No, na koncu smo odigrali štiri tekme do 21 točk in vmes še nekakšnega indijančka… ne me vprašat, kako in zakaj, ker sem odnesla samo to, da je treba “trofit koš”. Urica in po pa je stekla kar na tri ure in potem smo se preselili še na nogomet, tako da me še sedaj (in me še bo!) bolita palca na nogah. Krivec je bil sinov sošolec, ki kar ni mogel skriti začudenja, da ima njegov sošolec mamo, ki se še vedno veselo podi za žogo. Na koncu pa imam občutek, da je fant prav pošteno užival v naši družbi, ko je le premagal začetno sramežljivost (več kot očitno mu to, da igra z “mamo” ni šlo v glavo…). No in tako pride trenutek, ko je mama, to sem jaz, rekla:” ne morem več!” In pogled na uro pokaže pol osem zvečer… Kam je izginil čas, nimam pojma, moram pa napisati še to, da sem vmes pretekla še en krog z mlajšim sinom okoli stadiona (če ga še zmorem v enem kosu, seveda…). Bilo je super, to lahko zagotovim in moram napisati še to, da sta moja sinova zopet potegnila najboljše iz mene, ker nimam pojma od kod mi toliko energije za vso to “letanje” po igrišču! Zlata sta! No, zlata pa bom tudi jaz jutri, če se bom uspela vstati iz postelje, ker se že sedaj moje telo zelooo čudno obnaša. Pa športni pozdrav!








9.04.2007 ob 07:28
hahahahaha, se dobro…. moja ta mala mi je nekaj dni nazaj dejala, da ne smem več poleg. Baje, da ati no mislim da veš kaj želi reči, no se je pokazal v nerodni luči….pa da ne bi kaj kdo mislil
Ja, no tvoja sta očitno bila sama s tabo sicer mami ne bi ravno pasala v njihovo družbo….družbo njunih vrstnikov…
Mami tako je to! Kmalu boš odveč…
Lep dan vsem!
9.04.2007 ob 07:52
Športni pozdrav nazaj
Res je dobro takole se razmigat in poleg tega deliti še otroško veselje. In tudi naslednji dan je “razbolelo” telo le opomin na nekaj prijetnega.
9.04.2007 ob 08:54
Ed, ja ja, mislim, da so tudi meni ure “štete” zato se bom potrudila, da od teh, ki so mi še ostale izvlečem čim več
9.04.2007 ob 08:57
Barbarap, tole razbolelo telo danes mi je dalo misliti… je pa res, da je opomin na nekaj lepega. Kljub temu, da danes odkrivam nove mišice v svojem telesu (ne morš verjet, kake vse mišice imamo na nogah hi hi) je še vedno nasmeh na mojem obrazu in samo to šteje
9.04.2007 ob 10:49
Brava, čivka, jaz pa ne vem od kod mi moči, da lahko celo popoldne kopam na njivi.
10.04.2007 ob 08:03
Vlatka, verjetno padeš v časovno lukno!
10.04.2007 ob 12:20
čivka upam, da si danes že kolikor toliko pri močeh….no ja si pač nasprotje od večine, ki so praznike preživeli za mizo, daleč stran od miganja
10.04.2007 ob 19:47
čivka,
padem med lopato, motiko in zemljo
10.04.2007 ob 20:54
Šport je koristna stvar za telo. Samo ni pametno takoj nagnati svojega telesa do konca. Če te še bolijo mišice pojdi danes še enkrat na koš metat. Boš videla, da ti bo bolje.
10.04.2007 ob 22:40
Suxa, lahko se ti pohvalim: nisem podlegla preobloženim mizam
Sem se končno lahko posvetila malo bolj mojima “mladičema” in to je bila najboljša hrana za dušo med prazniki
10.04.2007 ob 22:42
Vlatka, kaj pri bogu potem pa ti iščeš oz. koplješ na tvoji njivi cel popoldan???
10.04.2007 ob 22:44
Drmagnum, včeraj sem šla na kolo in v klanec… Sem sopihala in stiskala zobe, priznam, mišice niso več bolele samo še “pekle” ampak danes zjutraj sem se zbudila tako dobrega počutja, kot že dooolgo ne!
10.04.2007 ob 22:46
Drmagnum, p.s.: in spala sem tudi ko “ubita”
11.04.2007 ob 19:06
čivka,
danes sem, naprimer, malo prekopala dve mali gredici, pa posadila pomidore
13.04.2007 ob 07:24
Vlatka ne sprašuj od kod, saj veš
.
13.04.2007 ob 13:30
Vlatka, pomidore…. a je to paradižnik? No, pri nas mu rečemo paradajz
13.04.2007 ob 13:31
Grison, vsega pa verjetno tudi ne sme izdati, kje ima skrit glavni vir energije za napajanje
13.04.2007 ob 20:27
grison,
točno od tega. Zdaj sem prepričana. In ti potrjujem.
13.04.2007 ob 20:28
čivka,
paradajz ali pomidori ali paradižnik, važno, da je dober za v solato in zraste na našem vrtu
13.04.2007 ob 20:28
čivka,
si prepozna, sem že
13.04.2007 ob 21:58
Vlatka, naj ti prišepnem, da nisem imela pojma, kaj je pomidori dokler mi moj Indijanec ni razodel imena… potem pa sem “padla dol” in bila rdeča v obraz… kot paradajz
17.04.2007 ob 14:12
No vidiš, pol se pa jeziš ko mulc pozabi, da bi moral biti že pred dvema urama doma