Kakšne vreče pa tovorite vi?
Če nadaljujem svoj današnji post s svojimi izpiski iz zvezka vam dajem v prebiranje naslednjo zgodbo, ki je mene osebno prvič pripravila do iskrenega odgovora sami sebi. Vprašanje je bilo neizbežno: “no, ženska, kako in kakšne vreče pa ti vlačiš skozi svoje življenje?” In p
riznam, takrat sem bila kot prvi mož. Potem pa sem si raje za vzor vzela tretjega moža in moje življenje je zopet postalo lažje… Kaj pa vi? No, veselo na branje potem vam bo pa hitro vse “jasno”…
Stara pripoved govori o treh možeh, ki so tovorili vsak po dve vreči; visele so jim na vratu, ena spredaj, druga zadaj. Ko so prvega vprašali, kaj tovori, je rekel: »Vse dobro, kar sem doživel od svojih prijateljev, je spravljeno v vreči na hrbtu, ki je nimam pred očmi, zato vse sproti pozabljam. V sprednji vreči pa nosim vse, kar se mi je zgodilo slabega. Spotoma se pogosto ustavim, jemljem v roke posamezne kose in si jih ogledujem z različnih strani. Ukvarjam se z njimi in jih preučujem. Vse moje misli so posvečene njim.« Ker se je prvi mož pogosto ustavljal in premleval nesrečne zadeve iz preteklosti, ni prišel daleč. Ko so vprašali drugega, kaj nosi v svojih vrečah, je odgovoril: »V sprednji so vsa moja dobra dela. Spredaj jih nosim zato, ker jih pogosto jemljem ven in razkazujem, da se drugi čudijo. V hrbtni vreči pa nosim vse svoje napake. Kamorkoli grem, jih nosim s seboj. Vreča je težka in zaradi nje hodim počasi, vendar je ne morem nikjer odložiti.« Tretji pa je na vprašanje o vrečah odgovoril: »Sprednja vreča je polna dobrih misli o ljudeh in dobrih dejanjih, ki so jih storili; v njej je vse dobro, kar me je v življenju doletelo. Vreča je velika in polna, vendar ni težka. Njena teža je kot jadro na barki, v nobeno breme mi ni, pomaga mi naprej. Zadnja vreča pa je prazna, ker sem ji naredil veliko luknjo v dnu. Vanjo mečem vse slabo, kar slišim o drugih, in vse slabe misli, ki jih imam včasih o sebi. Vse to leti skozi luknjo v dnu in se izgubi za vedno, zato ne vlačim s seboj nobenega bremena, ki bi me oviralo na poti.«Kdaj pa kdaj moramo pogledati, kaj na poti skozi življenje nosimo s seboj…
Iz knjige Modrost življenja (John Marks Templeton)
19.04.2007 ob 22:39
Se zgodi, da so moje vreče prepolne in zato počasi napredujem. Do sedaj sem jih krpal. Od danes dalje pa bom prenašal samo še samega sebe. Vse dobro je v meni.
20.04.2007 ob 07:22
Moja vrečka je na mestu, včasih je malček polna, pa jo zvečer malček izpraznim, mi je takoj veliko lažje
.
20.04.2007 ob 08:17
Sem se odločila: tudi jaz bom tretji mož!
20.04.2007 ob 12:12
Jaz sice rnimam luknje v vrečah, ampak so pa iz zelo redke mreže. No, zdaj bo ena dobila še luknjo
21.04.2007 ob 10:24
čivka,
jaz sem pa že mislila, da si bila trikrat poročena :lol:. Hec.
Jaz sem četrti mož: ne nosim nobene vreče. Kar dobim, sproti odvržem. In grem naprej. Ker nikoli ne vem, kakšna vreča bo naslednja, ki jo bom morala pobrati in odvreči…
:D
22.04.2007 ob 12:41
Drmagnum BRAVO! To je zdravo razmišljanje in tudi svoboda vsakega posameznika
22.04.2007 ob 12:51
Grison, to si mi pa sedaj tako dvoumno napisal, da mi domišljija lahko dela po svoje… in mislim, da se ta tvoja vrečka drugače prazni kot vreče in zgodbe
22.04.2007 ob 12:51
Barbarap, nabolj pametno, ti rečem
22.04.2007 ob 12:52
Barbiblond, hi hi, potem pa ti že veš, kako moramo v življenju nositi spomine
22.04.2007 ob 12:53
Vlatka, to je pa že nadgradnja te duhovne zgodbice
23.04.2007 ob 08:25
Čivka
Me bereš kot staro knjigo, tudi če ne bi nič komentiral bi vedela kaj mislim
.
23.04.2007 ob 20:15
čivka,
sem en korak naprej, haha….,
23.04.2007 ob 20:15
grison,
očitno imaš preveč vreč
23.04.2007 ob 21:12
Grison, tebe ni težko brati
ko si pa tako odprtega srca 
23.04.2007 ob 21:13
Vlatka, v to pa sploh ne dvomim včasih mislim, da si naprej že korak in tri četrt
24.04.2007 ob 21:28
čivka,
včasih mislim, da sem za dva koraka, pa se motim…., a motim se samo zaradi okoliščin in zaradi svoje kože….