Imenovali so jo Dvoje src
“Rodimo se praznih rok in umremo praznih rok. Bila sem priča polnosti življenja - praznih rok.” - Marlo Morgan iz knjige Imenovali so jo Dvoje src
Tako se zadnje dni tudi sama počutim… polno srce a praznih rok. Kam z vsemi temi čustvi? Kam z vsem tem razmišljanjem? Kam z vsemi temi novimi spoznanji? Danes bi bila rada kanja, da bi se dvignila visoko pod nebo nad vse probleme in nad vsa čustva, ki jih trenutno nosi moje srce. Včasih preveč vedeti tudi ni dobro, zna biti hudičevo breme. In pa, ko imaš na nek način zaradi spletov okoliščin zvezane roke, ti potem ne preostane nič drugega, kot čakanje. Čakanje na nekaj **** kar že čutiš v sebi in veš, da je to TO???!! Če se bo sploh kaj zgdilo, ker ni vse v mojih rokah. Stara mama mi je vedno govorila, da je potrpljenje božja mast… samo verjetno mi je bog pozabil dostaviti zadostno količino te masti, ker mi jo prehitro zmanjka ali pa jo jaz prehitro porabim… ne vem! Kar se pa knjige tiče bi tudi sama lahko ta trenutek dvignila rit in odšla med aboridžine. Če je še niste brali mogoče ideja za v prihodnje, kaj brati. Sicer pa je že Morganova lepo napisala v knjigi: “Predlagam ti, da okusiš sporočilo, sprejmeš, kar je v njem dobrega zate, in izpljuneš preostalo; navsezadnje je to univerzalni zakon.” In jaz dodajam k temu: “in potem pogumno dvigni svojo glavo in odidi naprej svojo pot. Tisti, ki te resnično ljubi ti bo sledil. Če ne, ljubi ti njega še bolj in mu pusti naj hodi svojo pot!” No, pa sem si sedaj odgovorila sama sebi, kaj mi je narediti! Danes je lep dan!
25.04.2007 ob 10:44
Sem prebrala to knjigo. Priporocila mi jo je profesorica nemscine v Srednji soli. In je odlicna! Tako kot Alkimist, tako kot se kaka knjiga, polna dobrih zivljenjskih modrosti.
Vsakemu cloveku je namenjena pot, sam pa si ‘izbere’, kako jo bo prehodil.
25.04.2007 ob 11:25
Se strinjam, da je knjiga imenovali so jo dvoje src odlična in vredna branja. Kar pa se tiče potrpežljivosti, pa moram priznati, da bi jo tudi sama marsikdaj potrebovala. Karkoli že pleše po glavi, naj se skristalizira…
25.04.2007 ob 20:31
čivka,
da si “smotana”, vem, da si pa toliko “smotana”, pa nisem vedela, haha. (”Smotana = zavozlana”.) A te še kako razumem.
Vedno bolj ugotavljam, da vse kar moraš vedeti, zveš, brez, da se trudiš. Samo počakati je treba.
Zato je vedno v redu biti le miren. Lupčka, če ti to kaj pomaga.
25.04.2007 ob 20:32
barbarap, čivka,
naj vaju potolažim,
potrpežljivost tudi ni moja vrlina
25.04.2007 ob 21:38
Nisem vedel da sem kakor kanja. Kam sedaj s tem bremenom?
26.04.2007 ob 08:48
Leilani, živa resnica, kar si mi napisala! Thanks!
26.04.2007 ob 08:49
Barbarap, na to kristalizacijo v glavi ciljam tudi sama
26.04.2007 ob 08:52
Vlatka, pomeni… veliko pomeni in to, da me razumeš, ker čutim, da me res…. Samo moja stara mama je imela neverjetno potrpežljivosti v življenju in ravno zaradi te lastnosti je bila moja junakinja… očitno potrpežljivost ni dedno pogojeno, ker potem bi je zagotovo lahko imela malo več tudi sama
26.04.2007 ob 08:53
Drmagnum, to se tudi sama sprašujem… če bom izvedela odgovor, ti ga takoj javim, obljubim!
26.04.2007 ob 08:53
“Kaj stori ptica v viharju? Ne drži se veje: sledi viharju.”
lp,M.
26.04.2007 ob 10:50
“Predlagam ti, da okusiš sporočilo, sprejmeš, kar je v njem dobrega zate, in izpljuneš preostalo; navsezadnje je to univerzalni zakon.” - lepa misel, hvala, da si jo zapisala. Odgovorila je na vprašanje, ki se mi po glavi mota že nekaj dni…
26.04.2007 ob 11:11
M&G, tta misel sedaj ti je bila pa močna, da veš
Si mi dala misliti… 
hvala za mentanlo “klofuto” 
26.04.2007 ob 11:12
Margareta, me veseli, da sem ti lahko kakopomagala. Jaz sem odgovorila tebi, M&G je odgovorila meni… Kako vse lepo štima tukaj, super
5.05.2007 ob 19:13
jast pa še zmeraj kar čakam in čakam na usodo
5.05.2007 ob 23:31
Keko, brez skrbi, še vsakemu se je enkrat njegova usoda razkrila… tudi tebi se bo!