Domače živali so spremljale človeka skozi vso zgodovino in si v njej pridobile posebno mesto. Prenekatera davna božanstva so predstavljena v živalski podobi. V starem Egiptu je bila Bastet mačja boginja, dobrotnica in zaščitnica ljudi. Bog Anubis je bil upodobljen s pasjo glavo. Stari Kelti so manj zaupali mačkam, bolj pa psom. Med njihove svete živali sodijo še konj, orel, losos, svinja, krava in druge. Tudi stare kulture Indijancev, Indijcev, Aboridžinov ter vse tiste, ki jih odlikujeta povezanost z naravo in spoštovanje do nje, so častile živali, se od njih učile in ljubeče skrbele zanje. Po ezoteriki je človek poklican za skrbnika živalskega kraljestva. Medtem ko skrbi za živali okoli sebe, mu le-te vračajo z ljubeznijo, zvestobo, hrano, volno in modrostjo, ki jo prejema skozi njihova sporočila. Vsa izročila starodavnih kultur so tesno povezana z učenjem in simboliko nerazdružljivega prijateljstva med dvemi ezoteričnimi kraljestvi - človeškega in živalskega. Živali skozi čakre : Celo raznolike energije posameznih čaker so povezane s skupinami živali. Rdečo energijo korenske čakre imajo bojda zelo razvito deževniki, krti, plazilci, mali sesalci, tudi hrčki in morski prašički, nekaj hroščev in mravlje. Z oranžno energijo spolne čakre so še posebej povezane opice, zajci in v ustreznem obdobju spolne dozorelosti vse živali. Oranžna barva zelo privlači žuželke. Na ravni rumene energije najdemo kače in zveri, po nekaterih podatkih tudi mravlje. V domeno zelene energije sodijo kiti, delfini in večina ptic. Modro energijo obvladajo ptice pevke, govoreči papagaji, pajki in metulji. Poudarjeno modro energijo adžna čakre imajo mačke, sove, vrane in druge ujede, z vijolično energijo pa se vse živali in ljudje povežejo v trenutkih radosti. V sodobnem času si ljudje omislijo hišne ljubljenče za družbo, da preženejo osamljenost, da imajo nekoga, za kogar lahko skrbijo in ki jih brezpogojno ljubi ter sprejema in podobno. Otroci se s pomočjo domačih živali učijo razvijati odgovornost do drugega živega bitja, sprehod s psom lahko pomeni rekreacijo in priložnost za družabna srečanja z drugimi pasjimi lastniki itd. Skrb za hišne ljubljenčke veliko pripomore k duhovnemu in osebnostnemu razvoju, hkrati pa od njih sprejemamo sporočila in nauke, ki imajo za nas lahko bistven življenjski pomen. Nekateri ezoteriki menijo, da nemalokrat domača žival sprejme nase karmo ali bolezen svojega lastnika, ki se ji je oddolžil z ljubečo skrbjo in pozornostjo. Najhuje je, kadar lastniki svojo žival zavržejo, potem ko so se naveličali skrbeti zanjo. Prepustijo jo žalostni usodi lakote in ceste, s tem pa si nakopljejo neznansko količino negativne karme, s katero se bodo morali slej ko prej soočiti. Za takšne ljudi je značilna zaprtost srčne čakre, ki se pogosto kaže tudi skozi težave v partnerskih odnosih, kot pomanjkanje občutka odgovornosti, sebičnost in neprepoznavanje potreb drugih. Na žalost je pri nas še vedno premalo azilov za zapuščene živali in premalo ljudi, ki so se pripravljeni ukvarjati z njimi. Živalske duše: Po eni izmed ezoteričnih teorij imajo živali zgolj skupinsko dušo, ne pa tudi individualne. V zadnjem času mrgoli dokazov, ki spodkopavajo temelje te trditve in govorijo v prid individualni duši živali. Še zlasti to velja za domače ljubljenčke, ki zaradi tesne povezave s svojimi lastniki karmično zelo napredujejo v svojem življenju. Tako kot človekova duša lahko obstaja posamezno in v okviru skupine duš, se tudi duše živali po smrti zlijejo s skupinsko dušo glede na znanje, ki so si ga pridobile, hkrati pa napredujejo tudi kot individualni subjekti. “Kulture, ki sprejemajo reinkarnacijo, pogosto govorijo o “skupini duš” nižjih živali in posamičnem preživetju duše pri višjih živalih,” pravita avtorja knjige “Življenje po smrti” Jenny Randles in Peter Hough. V omenjeni knjigi so opisane osupljive zgodbe o duhovih umrlih hišnih ljubljenčkov, ki so trirazsežnostni in odzivni. Margaret Coolidge iz Pensylvanie je večkrat doživela videnje svojega pokojnega španjela Jipa. Ko se je približno pol leta po njegovi smrti vrnila z nekega izleta, jo je značilno poskakujoč pričakal na hišnem dovozu in se stisnil k njenim nogam. Ko ga je pobožala, je razločno pod prsti začutila njegovo dlako in prepoznala njegovo lajanje. Šele ko je z razumom analizirala dogodek in se prepričala, da po vseh pravilih logike Jip ne more biti živ, je prikazen izginila. Pojav je sprejela kot znak, da je njen ljubljenček prišel na obisk iz pasjih nebes, da bi ji sporočil, da je z njim vse v redu. Lastniki umrlih mačk pogosto poročajo o občutku, da se je “duh” pokojne muce podrsal ob njihove noge ali legel k njim na posteljo, kot so to počele, ko so bile žive. “Po domnevnih sporočilih, ki naj bi jih pošiljali preživeli ljudje, živijo v onostranstvu le duše živali, ki so jih s kakim človekom povezovala ljubeča čustva. To so izjemno redki člani živalskega kraljestva, ki so napredovali po duhovni evolucijski lestvici,” menita avtorja prej omenjenega dela. Menda obstaja tudi precej fotografij, ki prikazujejo živali, predvsem pse, po njihovi smrti.
Nepričakovano se pojavijo na posnetku skupaj s svojimi lastniki, ki jih večinoma ne opazijo, dokler fotografija ni razvita. Nekatere domače živali odlikuje izjemna senzitivnost. Zmožne so začutiti bližajoči se potres veliko prej kakor občutljive znanstvene naprave, poleg tega pa baje prej kot ljudje uzrejo duhove in prikazni, ki jih vznemirijo. Znani so številni primeri, ko so s svojim šestim čutom in visoko razvitimi psihikalnimi sposobnostmi lastnikom rešili življenje.
