Ko jaz ostanem brez besed!
Redko kdaj se zgodi, da jaz ostanem brez besed in odprtih ust. In ravno to se mi je danes zgodilo v službi. Kot nekateri že veste, delam z ljudmi. In danes sem imela priložnost opazovati družinsko dramo ali bolje rečeno tragedijo. Nekaj, kar se nebi smelo zgoditi materi, ki ni več mati in niti sinovoma, ki nista več sinova… Ko se meje prestavijo in mati izpade kot otrok in otroci izpadejo kot očetje (ker sta bila njuna sinova). Ko mora mati govoriti besede, ki jih diktirata njena lastna sinova. Ko si ne upa vdihniti lastnega zraka takrat, ko ji to govori telo. Izgubljenost v njenih očeh, nemoč v njenem suhem skrčenem telesu. Ko človek izgubi svojo človečnost. Ukazovalnost v sinovih očeh in popolna moč v njunih gibih telesa. Posmehovanje do človeka, ki je njuna lastna mati. Lahko bi sedaj moralizirala in razčlenjevala tako mater, kaj in zakaj in kako in enako bi lahko moralizirala njena sinova zakaj sta takšna in tako naprej. Pa ne bom. Nimam te pravice. Niti ni to moja naloga. Lahko pa napišem samo to, da ko sem opazovala to “družino”, to narobe obrnjeno medčloveško spoštovanje in odnos, ki ga ni, mi je postalo veliko stvari “jasnih” v življenju. In to spoznanje je bilo grenko kot pelin. Mogoče še bolj grenko. In nikoli več ne bom pozabila tega materinega pogleda, ki je bil prazen, izgubljen, nemočen in zelooo nemiren. V njenem pogledu ni bilo strahu. Bilo je veliko več. Ena sama velika tema in vakum. Še nikoli nisem pogledala takim očem v globino. In v svojih prsih sem začutila bolečino, ki se je ne da opisati z besedami. In nikoli več ne bom pozabila pogledov sinov v katerih je bil zarisan tak sarkazem in egoizem, taka namišljena “moč”, ki ga tudi že zelo dolgo nisem uzrla. In ko so se končno odpravili iz moje pisarne sem prvič v življenju do obisti razumela Jezusove besede: “Bog, odpusti jim! Saj ne vedo, kaj delajo,” in jih prvič v življenju izrekla na glas. In v oči so mi stopile solze. Ker sem prvič v življenju začutila kako se človek lahko razvrednoti. In na kak “podn” lahko pade… Sedaj bi lahko napisala kako modro misel, nasvet ali kaj podobnega. Pa tudi tega ne bom naredila. Moja skrina modrosti za danes ostaja zaprta. Moje srce si mora odpočiti. Danes bom enostavno zaprla svoje oči in ponižno v svoji molitvi molila…
22.05.2007 ob 22:06
V tej navezi matere in sinov, nastane povezava. Če ne bo ona nas bova midva njo. Odnos, ki nastane zaradi zgrešenih predstav vrednot. Spoštovanje pa je že zdavnaj izgubilo bitko med njimi. To kar mislita o sebi, sta pokazala tudi svoji materi.
22.05.2007 ob 22:48
Mati, dva sina in “materialni posli”!
V tej navezi se vse prepogosto spregleda še tretja “stranka”, ki je prisotna v ozadju. Vsaj moje izkušnje so take!
Eden od možnih scenarijev: Vsak od sinov čuti do matere spoštovanje in ljubezen. Vendar je mati že rahlo nebogljena. Ne zna več dobro oceniti situacije. Prišla sta z njo, da bi “uredili nekaj stvari”. Vsak je pri sebi prepričan, da mu “pripada” dobršen delež “pravice”! Še posebej je vsakega prepričala njegova “boljša polovica”. Saj so vendar oni toliko “vložili” v njeno življenje. Vsa ta moč in sarkazem sta namenjena “konkurentu” in ne materi! Mater pa ravno ta napetost - sovraštvo med sinovi najbolj prizadene. Zato je popolnoma izgubljena. (Take sem jih vzgojila?) Tudi če bi bila sposobna vse razumeti in urediti, ji ta občutek “zgrešenega cilja” ne da moči, da bi se postavila po robu. Pristane na vse, samo da se ne bi prepirali!
Od rane mladosti sem prisostvoval razreševanju podobnih težav na nivoju “vaške skupnosti”. Moja starša sta bila nekakšen “poravnalni svet” v vasi. Ne vem zakaj, toda k nam so prihajali skoraj vsi vaščani, kadar so rabili dobro besedo ali nasvet. In takih primerov, kakršnega sem opisal, ni bilo malo. Tudi pred petdesetimi leti! Ni to problem današnje dobe.
Mogoče je pa bil ta “tvoj” primer vseeno bistveno drugačen. In sem “trobil” nekaj izven teme! Škodilo pa vseeno ne bo. Vsaj upam!
23.05.2007 ob 06:42
Čivka, ko sem prebirala tvoj dogodek, sem imela pred sabo narisano podobo podobnega primera - mati in sin. Iz vsakega giba, pogleda in besede se vidi manipulacija otroka s staršem. Moja prijateljica bi rekla: “Teorija izbire. Mati mu je že od nekdaj pustila, da je jo je navijal okoli prsta.” Vse je do neke mere razumljivo, dokler nista nemoč na eni strani in prevlada na drugi strani pregloboko zakoreninjeni.
23.05.2007 ob 07:29
Drmagnum res je in ljubezen, spoštovanje, razumevanje… so bili globoko nekje zakopani pod podplati. Na žalost
23.05.2007 ob 07:31
Bin, pa še kako si zadel “glavic na žebljic”! Res je, to ni problem današje dobe, se “vleče” iz roda v rod. Na žalost pridejo vezi, ki gredo navzdol in ne navzgor, kar bi pač pričakovali… Ampak tudi to je življenje in iz njega se lahko samo učimo
23.05.2007 ob 07:33
Barbarap, tudi tukaj je zapisana resnica: teorija izbire ampak na žalost se glavni akterji tega družinskega filma tega ne zavedajo. Ja, korenine so globoko v zemlji
23.05.2007 ob 10:53
Rekel bi kaj v tolažbo, nekaj od tega sem že doživel in doživljam. Prehod v puberteto, uporništvo z in brez razloga….. Hudo je ko pride do tega, žal pa “otroci” prepozno spoznajo napako in morda jo nikoli ne vidijo. Je pa res , da v želji da delamo ta “stari” dobro storimo tudi za nas sicer ne, ampak za njih, napako.Vedno imam pred očmi , otroke nimamo zase , otroci odrasejo in gredo po svoji poti pa četudi jih morajo dobiti po glavi, pravzaprav se iz tega največ naučijo. Ko se bo ohladilo poskusi z pogovorom, na lep način , čeravno bi ju dal človek čez kolena!pa naj bo star 15 ali 20! Dejstvo pa je, če so otroci razpeti med razvezanimi starši, je to poseben primer , ko vozijo vmes in izkoriščajo kar se da. Tudi sam sem to doživljal kot očim in povem za nikogar ni prijetno. Obdobje, ki vas čaka, uh še mnogo bo jeze in razočaranj…imej pa pred očmi, otroci bodo slej kot prej odšli in glej, da ne ostaneš sama zaradi otrok.Partner, ma težko je to….in ni univerzalnega recepta!
23.05.2007 ob 12:50
Vse so zajebal Židje! Prvi so postavili za boga enega boga - moškega glavo družine. S tem so uničili koncept Plemena in postavili koncept Družina. Dokler so ljudje živeli v plemenih je celo pleme delalo in živelo za celo skupnost vsak po svojih zmožnostih. Imeli so sicer nekakšnega poglavarja ampak ponavadi je vsak starejši in iskušenejši član plemena imel kakšno besedo pri stvari. S postavitvijo družine kot temeljne celice družbe se ta koncept podre in oblast v skupnosti (družini) dobi najstarejši moški kateremu so vsi ostali podložni. beseda Hlapec npr. v slovenščini pomeni hlapca v češčini pa fantiča kar namiguje da so imeli tudi lastni otroci nekoč le status poceni delavne sile , ki je že skoraj mejilo na suženjstvo in glava družine je pri mizi vedno prvi jedel nato so prišli ostali za njim na vrsto. obratni efekt tega je bil da ko glava ni bil več sposoben dela ga je izrinil drugi samec (beta) ki je tokrat postal alfa , bivši alfa pa je počasi čakal smrt zabačen v kakšnem kotu kateremu so milostno namenili kakšno skorijco pod pogojem da je le ta bil kot gospodar milostljiv. Nemalokrat so ga kar potolkli kot se pravi. En Bog (moškega spola)vsemogočen nezmotljiv skratka da man je tisti ki je ustoličil patriarhat zaradi katerega je danes vse tako u k. kot je. Vrnite nam naše najljubše boginje vesno pa morano , ateno in izis. V starih religijah so bili bogovi in boginje veliko bolj človeški in predvsem niso bili popolni imeli so marsikakšno slabost dioniz npr vino , zeus - ženske , itd. Ljudje nazaj v plemena moramo jit živet!
23.05.2007 ob 14:03
no comment
23.05.2007 ob 15:43
Ed, to kar si opisal je lahko tudi ena možna pot, da se vse obrne na glavo v eni družini in se vloge obrnejo in res je, ni univerzalnega recepta, vsak primer je poglavje za sebe. Žalostno, vendar resnično
23.05.2007 ob 15:47
Keko, všeč mi je tvoje razmišljanje in hvala za tvojo razlago, res. Mislim, da bi bilo res vse bolj človeško, če bi bil Bog ženskega spola v začetku. Bilo bi dosti manj vojn, definitivno. Tako pa še danes v marsikateri družini moški “glava familije” dasiravno žena podpira tri vogale “pr bajti”
In če so potomci sini lahko pride do takšne zgodbe, kot sem jo opisala zgoraj, “temelji so bili že prej položeni” 
23.05.2007 ob 17:54
Moje razmišljanje malo iz druge perspektive, ki si ji bila danes navzoča. Taka doživetja velikokrat pustijo eno pikco v srcu in se prebuja kot en nauk.
Mati je zagotovo vse svoje moči vložila v izobraževanje, da so se čim bolje izšolali, ker je mislila na njih, da bi si s čim lažjim delom brez matranja služili kruh. In tako so leta tekla mati pa se je starala. Na očetu sloni odnos do žene, ki so ga sinovi vpijali kot gobe sedaj pa proicirajo kar so vpili od njega. Mož te ženske matere torej nima spoštovanja do nje, tako počnejo sinovi do matere. Žalostno toda resnično. Sinovi so se izobrazili z materino pomočjo zrastle so jim perutničke, zadj pa jo ne znajo spoštovati, ceniti njeno ljubezen in trud, ki ga je v njih vložila.
Sem pa že veliko ljudi slišala tako od moških kot od žensk “ne pričakuj, da ti bojo otroci hvaležni.”
23.05.2007 ob 22:29
Morda bi samo dodal , žalostno je gledati včasih boj med zakoncema, najhuje pa je ko uporabljata za to svoje otroke. Otroci pa hitro zapadejo pod vpliv in to je zame podlost, na tak način dosegati neke cilje, vzbujati negativne občutke v otrocih do partnerja v katerim si v vojni. Taki otoci potrebujejo še dolgo, da spregledajo z svojimi očmi. Za take otroke nenadoma mati ni več mati(vpliv očeta) ali obratno oče ni več človek( vpliv matere).In tisti prav je žal pač od tistega , ki otroka bolj razvaja…..mu več dovoli… to pa vedno ni prav!
23.05.2007 ob 22:41
čivka,
prav podoživela sem to, kar si napisala. Lakotni sinovi, ki imajo mater za neumno, a jim cekini še kako dobro denejo…In jih mater ne briga, brigajo jih le cekini. (Namesto, da bi bilo obratno.) Ker jim je pripravljena dati cekine in se odreče sebi. In skrbi zanju, namesto, da bi poskrbela zase oz. onadva zanjo. Kako naj to napišem? To je beda od bede. In mene tudi stisne, ko vidim, kako otroci izkoriščajo svoje nemogle starše.
24.05.2007 ob 07:29
@ vlatka.
Kaj pa, če je mama za oba sina še vedno prava mama? Še vedno jo ljubita in spoštujeta? Samo “pritisk” lastne družine in bitka za svoje pravice v primerjavi z bratom ju preslepi. Zato ne opazita stiske ljubljene osebe? Moški imamo v svojih načelih vgrajene več “racionalnosti”, kot ženske. Mama je “zgodba, ki se končuje”, njegova (nova) družina pa je bodočnost. Za to bodočnost se borita oba! Eden proti drugemu. Cilj posvečuje sredstva!
Pogled z druge strani!
24.05.2007 ob 09:41
bin,
si mi dal misliti. Hvala.
24.05.2007 ob 11:20
Svet je nor kako ne bodo potem nori otroci. Pol sveta hujša zaradi preobjedanja pol sveta pa strada zato ker je taka pač kapitalistična politika zahodnega sveta. celotno civilizacijo bi bilo treba uničiti - total war in potem spet vse na novo zgraditi iz pepela. s temi malimi pljunki v morje se nič ne spremeni.
24.05.2007 ob 12:37
@keko. Seveda Terminator! Kdaj pričneva s čiščenjem? Kaj pa seme za novo ljudstvo, že imaš?
24.05.2007 ob 19:54
Od vsega je najbolj poglavitno za fante-sinove v družini kakšen odnos vidijo, ki ga ima mož-oče do žene njihove matere. Žena ne more moža prevzgojit.. sam pa se lahko popravlja in spreminja, če je sevede za to sam odločen. Sila tu ne deluje. In kako naj mati popravlja napako, ki jo v sebi prinesel in nosi njen mož, ki jo je pridobil v svoji družini ?
25.05.2007 ob 07:12
Imam občutek, da je tudi na naši šoli kar nekaj takšnih in podobnih primerov. Upam pa, da se močno motim, in da ni vse tako črnogledo kot je videti. Čedalje bol pa opažam, da punce niso nič boljše od fantov
.
25.05.2007 ob 08:40
Vodnarka, Keko, Bin in Ed, vsi ste s svojim komentarjem na nek način zaokrožili ta problem, do katerega lahko pride in ja, vse te “sestavine” so v tej juhi, ki pa ima za mater zelooo grenak okus. Za njihove otroke pa bo ta juha za nekaj časa “prišparana”… dokler njihovi otroci ne odrastejo. Po bitki smo vsi generali pravi en rek. Žalostno pa je pri vsem tem, da do takih bitk sploh prihaja… in včasih nemoremo narediti nič drugega, kot da gremo samo naprej. Hvala vam za komentarje… bili ste odlični!
25.05.2007 ob 08:43
Vlatka, je kar zakomplicirana ta zadeva, a ne? Tudi meni je dala zelooo misliti
25.05.2007 ob 08:44
Grison, “punce nič boljše od fantov”, kako to misliš? Če izhajaš iz materialistične družine po mojem ni važno, ali si fant ali dekle… greš za denarjem naprej
25.05.2007 ob 09:17
Čivka,
Kako žalostno, da se to vleče-tolerira-prenaša iz generacije na generacijo.
25.05.2007 ob 09:20
Vodnarka, to si pa tako lepo napisala TOLERIRA… torej na nek način družba odobrava tudi tak medsebojni odnos ali pa drugače napisano: dokler se to dogaja drugim…
:? 
25.05.2007 ob 10:04
Čivka,
Točno neobčutljivost za dogajanje pri drugih, žalostno in boleče za mame
25.05.2007 ob 10:09
Vodnarka, grenko jim bo še to življenje… grenko
25.05.2007 ob 10:55
Se pridružujem mnenju vseh. Vsi imate prav. Sem brez mnenja kot plastelin.
25.05.2007 ob 21:47
Čivka,
Moja mama in njene sestre in bratje so se odpovedal in je ostalo bratu, ki je ostal na kmetiji in jo naprej fural, a njegovi otroci in vnuki pa so vse pograbil
“saj seboj tako nihče nič ne odnese.”
26.05.2007 ob 13:17
bin: pravzaprav bi bilo bolje ako sploh ne bi začeli nove rase. Najbolj humano bi bilo da se ljudje ker smo pač rak rana planeta zavestno nehamo razmnoževati. Nehumana opcija je TOTAL WAR. tretja opcija je tehnološki razvoj. ko bodo enkrat vse nujno potrebno delo za nas opravili roboti in se bomo ljudje lahko izključno posvečali samo stvarem ki nas veselijo in bo vsega v izobilju za vse takrat bomo morda svobodni in neobremenjeni z materialnim. Kaj pa vem.
26.05.2007 ob 19:48
hvala neznani oboževalki ali oboževalcu za brezplačno reklamo
27.05.2007 ob 18:53
Vodnarka, pa še kako je res… do sedaj še nihče ni grunta na drugi svet odnesel, a ne? Na tem svetu pa je zaradi grunta tekla tudi kri
27.05.2007 ob 18:54
Keko, to pa bi bili že zelo drastični posegi v človeštvo…
27.05.2007 ob 18:54
Blodnja, prav zanimivo je vse to skupi… kako pa si odkrila, da je nekdo namesto tebe tukaj pustil komentar? Ali ti to potem tudi pokaže?
28.05.2007 ob 13:08
[...] jaz ostanem brez besed” tudi mene kot mamo treh sinov dobesedno prestavilo. <a href=http://civka.blog.siol.net/2007/05/22/ko-jaz-ostanem-brez-besed/ [...]
28.05.2007 ob 16:13
Moje soblogerke so komentirale, da spet privlačim neke čudake in mi poslale link.
svašta ane
29.05.2007 ob 13:00
Čivka, če ne pišeš komentarja za domačim računalnikom tako ne izpiše tvojega imena.