K vodam počitka me vodi…
Sem včeraj šla sedet za Dravo in lovit ribe. No, bolj sedet kot lovit, kakor se je na koncu izkazalo. Menda sedaj krapi noro prijemajo. Meni niso. Čeprav sem potihem upala, da bom lahko začutila v svojih rokah, kako je, ko se ti debeluh obesi na trnek. Pa nisem bila nič žalostna zaradi tega, ker sem samo črve učila plavati in koruzo namakala. Tri ure mahanja s palico in gledanje v roza plovček v rjavozeleni Dravi je imelo neverjetne zdravilne učinke na moje telo in predvsem moje misli, ki so zadnje čase že kar preveč divje v moji glavi. Pa sem opazovala, kako se je kačji pastir prišel spočit na moj plovec. Pa potem še eden. Prav vsedla sta se na plovec, ki je bil v vodi. Moj ata je dejal, da se tudi to ne zgodi vsakemu, zato sem vse to vzela za čudež. Po Dravi so se vozili labodi in race. Sem poslušala njihovo “govorico”, v grmoju je bil zelo glasen pevski zbor vrabcev in še koga. V vodi je mimo mene priplavala čudovita kača, ki je postala najlepša, ko je odplavala mimo mene naprej svojo pot. Na moji desni strani se je očitno miška odločila, da si bo pospravila svoje domovanje. Kar nekajkrat me je pošteno prestrašila, ko me je prišla pogledat. Le kaj si je mislila o meni? Jaz pa tri ure brez besed. Samo opazovala sem naravo in poslušala njene zvoke. Krapi? Uf jih je v vodi in bila sem priča pravemu krapovskemu plesu… Mimo mojega plovca so se vozili pravi kapitalci in mi kdaj pa kdaj pomahali z zadnjo plavutjo ali se vrgli iz vode. Posebno doživetje, res. Ampak lačni niso bili. Več kot očitno ampak tudi takega plesa ne doživiš vsak dan. Menda se gredo sedaj počasi pariti, morajo poskrbeti za svoj obstoj in menda takrat niso lačni. Sicer pa, kdaj je bil še kdo lačen, ko je bil zaljubljen? Mislim, da je pri krapih enako. Ampak vseeno je to triurno buljenje in mahanje povzročilo en tak čudovit mir v mojem telesu in v moji duši, da mi je bilo kar žal, ko smo morali “popokati stvari” in oditi domov. V moji glavi je bil končno mir. Misli so končno utihile, vsaj tiste najbolj nadležne. In sledil je skoraj deseturni spanec… Wau, kaj dela narava s človekom! Danes sem kot nova in seveda sem pri kosilu že spraševala atana ali greva v ribe. Pa danes to na žalost ni možno zaradi vremena. Pa nič hudega. Tudi knjiga bo danes prava družba. Samo da je mir še ostal v meni 
P.s., ta krap na sliki je izposojen, za “mušter” kajti, če bi ga ulovila jaz nimam šanse, da ga držim v rokah, ker kar je pa preveč, je pa preveč! 
Zagtovo pa so mi taki včeraj mahali s plavutjo … iz vode!
27.05.2007 ob 18:45
Joj, čivka,
jaz sem znala biti za pačico tudi po osem in več ur in sem nepremično zrla v plovček, ali konec palice, da vidim ali kaj prijemlja…Le na ribolovu sem lahko mirna in tznam čakati, drugače sem pa res nepotrpežljiva in hočem sedaj in takoj
, takile krapi pa tudi po našem jezeru plavajo, a le redki se pustijo ujeti 
27.05.2007 ob 18:45
ups..palico…
27.05.2007 ob 18:49
Vlatka, tudi sama opažamvedno bolj, da sem pri ribolovu tudi jaz neverjetno mirna in zbrana… Ma, ne rečejo pri nas zastonj, da so krapi profesorji ščuke pa profesorice ;)Kaj čmo, mogoče pa bo drugič več sreče. Vedno bolj razmišljam, da se bom začela z ribolovom malo bolj resno ukvarjati, ker imam zelo dobrega učitelja: moj zlati ata!
27.05.2007 ob 20:18
Odlična vrsta meditacije. Tudi sama sem že pogruntala, da se v stiku z naravo baterije optimalno napolnijo.
27.05.2007 ob 21:49
NE MI DELAT SKOMINE, KER MI JIH ŽE DRUGI. Samo, da sončka ne bo, pa zamenjam gojzerje in rukzak za trnek in palico!
28.05.2007 ob 09:05
Barbarap, pa še kako se polnijo! In kako noro beži čas, mislim adijo pamet
28.05.2007 ob 09:06
Ed, no pol me pa poklič, ko boš tako daleč, greva skupaj če si za
28.05.2007 ob 10:12
Povej al v hribčke, al za vodo. Grem takoj kupit kremo za sončenje, da te bom lahko po hrbtu namazal…..Veš če te sonček opeče, to zna bit hudoooooooo…
hihihih…
Ej a poznaš on vic o ribiču,ki je imel opeko(cigu) na glavi in radovedni ženski ?
28.05.2007 ob 10:19
Ed, ti ti! Ne, vica ne poznam, zaupaj nam ga. Greva definitivno za vodo, je dosti manj naporno kot v gore. Kar se pa mazanja tiče pa vadim jogo in sem že tako “raztegnjena”, da se lahko sama namažem
28.05.2007 ob 17:33
čivka,
naslednjič moraš priti s palico, da greva midve lovit. (Zadnjič sva na to čisto pozabili, čeprav sva o tem prej že govorili
, se spomniš?)
28.05.2007 ob 23:00
Vlatka, obvezno! To bo zanimiva izkušnja za obe
(biti tri ure ali še več tiho druga zraven druge, ko se tako “štimava”) 
29.05.2007 ob 19:13
Ma ne jaz ti ponujam nežno masiranje po delih , kjer je malček težko, ti pa uhhhhh….. Aha on vic, ma stoji ribič z ciglom na glavi za vodo in lovi ribe, pa pride mimo žensko in mu reče, zakaj imaš cigl na glavi. Ribič odvrne če mi daš ti povem. Ona ma “to pa ne” pa gre naprej,ampak radovednost ji ne da mira pa pride čez čas nazaj pa ga isto vpraša, dogovor pa je bil enak, če mi daš ti povem, pa spet odide, ampak radovednost spet ne da mira pa pride ženska nazaj pa reče no pa ti dam , pa ribič opravi hmmm….pa ga spet vpraša ja zakaj ma cigl na glavi. Pa ribič odgovori ja na ta cigl sem jih že več ujel kot na palico! No, da si raztegnjena si mi povedala, toda …
to pa ne…hihihi…