ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

Sedim v pisarni. Družbo mi dela dobra ampak res dobra glasba (Seal mi zopet daje svojo božansko energijo). Vreme se ne more odločiti: bi ali ne bi. Tečni oblaki, vse povsod jih je polno. Tako kot prelepih lastovk. Opazujem jih skozi svoje okno v pisarni. Danes letajo visoko, menda to pomeni, da bo lepo vreme. Kadar pa letajo nizko pa naj bi bilo slabo vreme. Ampak jaz vem, da letajo nizko samo zaradi mrčesa. No, naj vam zaupam en čudovit tekst besedila in njegovega albuma Seal:

Why, am I changing? Why do people, get complacent with the things they’re told? World disasters they come and go. I’d give anything just to be back home. Cause there are people, asking why. There are people, who believe in… In life, gets confusing but I don’t know why. But I’ve made my plans already. Had this trouble with it all my life. Well world disasters, they come and go. I’d give all my strength to be back home Cause there are people, asking why There are people asking… How do I get to where I’ve come from, now? How will I paint this garden I’ve destroyed, green? Can I get back to where I’ve come from? Cause there are people, who believe in life. Well how do we get to where we come from? Peace and love ain’t enough these days. Evolution says time is running out, We’ve been here too long…” Cause there are people, asking why Ohh, there are people, asking… How do I get to where I’ve come from, now? How will I paint this garden I’ve destroyed, green? Can I get back to where I come from? Cause there are people, who believe it. How do I get to where I’ve come from, now? How do I paint this garden I’ve destroyed, green? Can I get back to where I’ve come from? Cause there are people, who believe it How do I get to where I’ve come from, now? How will I paint this garden I’ve destroyed, green? Can I get back to where I’ve come from? Cause there are people, who believe it How can I get back to where I’ve come from, now…? How do I get back to where I’ve come from, now? How will I paint this garden I’ve…. 

(People Asking Why)

  ob gledanju filma Šepetanje angelov (2000)! Ni bilo kaj pametnega za početi popoldan in sem obsedela ob TVju. In naletela na ta film. Ma gledala sem ga že ampak očitno me še vedno živo zadane v srce. V meni najbolj bolečo točko. In potem solze same od sebe stečejo. In se jih ne da ustaviti kar tako. Pa še drugim težko razložim, od kod so privrele. Pri sebi pa vem, da smo vsi angeli z enim krilom in če hočemo poleteti, se moramo objeti…  Hja, danes joče moje srce. Nekdo bi me lahko razumel, pa je tako prekleto daleč!

Citat iz filma: “Duša zapusti telo, kot šolar šolo. Bliskovito in z veseljem!”

Sama sem imela psa, mešanca med škotskim in nemškim ovčarjem. Ime mu je bilo Medo in ga približno tri leta ni več. Zelo je bil podoben temu na sliki, ki sem jo našla na internetu. Razen goste in dolge dlake je imel konstrukcijo nemškega ovčarja.  Imel je vse zato ni čudno, da je vse vračal v neomejeni količini… samo govoril ni, drugo je znal vse. Še vedno vidim njegove tople, rjave, okrogle oči, ki so neverjetno “govorile”. Samo pogledal si ga v oči in ti je bilo takoj jasno, kaj želi… Pogrešam ga, najini sprehodi so bili neprecenljivi! Sporazumevala sva se s pogledi, neverjetno sva se čutila in kadar sem bila žalostna, se mi je vlegel pred noge in me gledal, kot da bi mi želel povedati: “saj sem tu, ne boj se. Čuvam te, nisi sama.”  Kadar sem bila jezna, me je lizal po obrazu ali roki, kot da bi mi želel povedati: “daj, da te umijem te jeze, samo škodi ti.” Kadar sem bila srečna, mi je tiščal glavo na prsi, kot bi mi govoril: “ali ni prelep občutek, uživajva ga skupaj. Srečen sem zate!”

Sedaj pa še malo o tem, kaj nas psi dejansko učijo: “Psi imajo telepatske in zunaj čutne sposobnosti - Od njih se učimo predanosti in brezpogojne ljubezni - V starih legendah so si psi priborili pomemben položaj - Cukanje za pasje uhlje menda prežene demone. Psi so poleg mačk najbolj priljubljeni in pogosti domači ljubljenčki. Poleg majhnih puhastih salonskih psičkov imamo tudi velike pasme psov, lovske pse, pse z rodovnikom, mešance itd. Za psa se ponavadi odločijo posamezniki, ki se od njih učijo lekcije brezpogojne ljubezni, zvestobe in vdanosti. Pes svojega gospodarja običajno obožuje, ga v celoti sprejema in ljubi takšnega, kakršen je in tega naj bi se le-ta tudi “nalezel”. Pogosto si postavljamo pogoje, ki naj bi jih izpolnili, da bi končno imeli radi sami sebe. Šele ko bomo npr. shujšali, si pobarvali lase, našli spodobno službo, naredili izpite ali končali šolanje ipd., tedaj se bomo vzljubili in sprejeli, si dopovedujemo. Gre za pogoste miselne vzorce, ki zavirajo naš osebnostni razvoj in duhovno rast. Če se ne zmoremo sprejeti prav takšne, kot smo ta trenutek, brezpogojno, pomeni, da se moramo resno zamisliti nad svojim negativnim miselnim programiranjem. Našemu hišnemu ljubljenčku je seveda popolnoma vseeno, koliko kil imamo, kakšno pričesko ali oblačila nosimo in koliko svojih zastavljenih ciljev nismo dosegli. Takšni, kot smo, z vsemi morebitnimi pomanjkljivostmi in namišljenimi napakami, smo zanj popolni in ljubezni vredni. To je najpomembnejša lekcija, ki jo sporočajo naši pasji prijatelji. Za psa je prav tako zelo pomembno, da je sprejet in ljubljen. Če vestno skrbimo zanj, ga hranimo, se sprehajamo z njim in ravnamo ljubeznivo v vseh pogledih, nas bo razveseljeval in nam v vsakem trenutku dokazoval svojo neizmerno zvestobo, ki jo lahko preberemo v njegovih očeh. Žal pa se nekateri lastniki znašajo nad živalmi, stresajo svojo jezo nanje, jih celo pretepajo, pustijo, da stradajo in jim v poletni vročini ne ponudijo dovolj sveže vode. Ko se kužka naveličajo, ga izpostavijo okrutnim okoliščinam zunanjega sveta in pozabijo nanj. To pomeni, da niso naredili “izpita” iz človečnosti, ki naj bi se je naučili ravno od psa. Njihova srčna čakra je zaprta, kar slej ko prej sproži bolezni srca, pljuč, ožilja, lahko pa tudi vnetje reberne mrene, depresijo, raka in podobne hujše bolezni. Kužek, ki ga kupimo otroku za darilo, ni igrača, ki jo zavržemo tedaj, ko se je naveličamo. Pes je živo bitje, za katerega smo odgovorni od tistega trenutka, ko mu prvič odpremo vrata v svoj dom. Pes se od gospodarja navzame njegove energije, vedenja, posnema njegov način gibanja, tako da si skozi leta skupnega življenja postajata čedalje bolj podobna. Sodobni znanstveniki, ki zavzeto proučujejo telepatske in ekstrasenzorne sposobnosti pasjih ljubljenčkov, so odkrili, da se psi povezujejo s svojimi lastniki na prav poseben način. Med njima se ustvari posebno družabno polje, s katerim sta čedalje bolj spojena. Medtem ko mačka leže na negativno energijsko točko in čisti prostor, se bo pes ležalle na mestu s pozitivno energijo in se sončil v njeni moči, se napojil s pozitivnimi vibracijami in jih vsrkal vase, da bi jih kasneje lahko izžareval navzven. Energija pasje predanosti je v ezoteriki povezana s šestim kozmičnim žarkom. Na ravni te energije najdemo vidne predstavnike posameznih religij, ki predano sledijo zapisanim dogmam, strogo disciplinirane adepte joge, fanatične strankarske privržence in podobno.”

 Evo, to je moja razvajenka, faraonka, veeeliki mojster ega, uveljavljanja svoje volje… Je pa res, da je vedno, ko pridem domov edina, ki se mi brez-kompromisno vrže pred moje noge zelo navdušena, da sem končno prišla domov in da me vidi. Vedno! No, in tudi to nekaj šteje, a ne? Ta post je namenjen njej, kajti tudi živali nas nekaj učijo. In če imate radi mačke, muce … veselo na branje!

“Specialistke za indigo energijo - Razgibajte se s pretegovanjem - Mačke se spoznajo na reiki - Polivanje mačk naj bi priklicalo dež - Uroke so ponekod pisali z mačjo krvjo. Mačke so poleg psov najpogostejše hišne ljubljenke sodobnih družin in posameznikov. Majhne muce pri svojih lastnikih zaradi ljubkosti in igrive nebogljenosti sprožajo aktivnost srčne čakre, potem pa odrastejo v samosvoje, bolj ali manj neodvisne živali s specifičnim značajem. Tako kot sove in vrane imajo zelo razvito indigo energijo, ki ima pri človeku svoj sedež v adžna čakri med obrvmi. Indigo energija je mogočna energija videnja, za katero je značilen rahel prizvok mističnosti. Sestavljena je iz enega dela rdeče in dveh delov modre energije, kar pomeni, da na višji ravni združuje tudi lastnosti vijoličnega (radost, zdravljenje) in modrega (ustvarjalnost, komunikacija) energijskega središča. V osrednji Afriki si vrači iz mačje kože naredijo malhe za zdravilne sestavine, saj verjamejo, da se bo med nošenjem vreče energija mačje jasnovidnosti preselila vanje. Mačke zelo dobro vidijo v temi, zato na energijski ravni svojim gospodarjem lahko pomagajo do jasnejšega videnja njihovega trenutnega življenjskega položaja. Od njih se lahko naučimo tudi pretkanosti pri doseganju ciljev, saj se znajo pravi trenutek prilizniti in ob pravem času nasršiti usločeni hrbet v bran ter pokazati nevarno ostrino svojih krempljev. Severnoameriški Indijanci ji pripisujejo predvsem spretnost, gibčnost, domiselnost, premišljenost in sposobnost ostrega opazovanja. Te lastnosti med izvajanjem svetih obredov preidejo vanje. Žal mora med obredom mačka umreti. Znanstveniki pravijo, da imajo te živali zelo razvit šesti čut. Na poseben način so astralno senzitivne; pravzaprav bi lahko rekli, da so jasnovidne. Znana je zgodba o muci z imenom Whiskins, ki je po zvonjenju telefona zmeraj vedela, kdaj kliče mož njene gospodarice. Pritekla je k odzivniku, položila tačko na slušalko in začela prijazno mijavkati. Če je poklical kdorkoli drug, se ni odzvala. Poleg tega s presenetljivo natančnostjo začutijo vibracijo lastnikovega razpoloženja in ga poskušajo potolažiti, če so zelo povezane z njim. Mačke so mojstrice temeljitega sproščanja in pretegovanja. Če bi ljudje, ki živijo v nenehni napetosti, znali posnemati zgolj ti dve mačje lastnosti, bi se njihovo življenje izboljšalo do neslutenih razsežnosti. Vsako jutro, ko se prebudimo, naj nam v misel sede podoba pretegujoče se mačke. Ko vstanemo, si nežno in pozorno raztegnimo vse mišice svojega telesa, zazehajmo in se sproščeni pripravimo na nov dan. Jutranje pretegovanje poveča prožnost veznih tkiv in nas naredi bolj gibčne, z zehanjem pa si obnovimo zaloge kisika v celicah. Diane Stein, zdraviteljica, ki je napisala knjigo o celostnem reikiju, pravi, da mačke še posebej dobro zaznavajo energijo reikija, toda do nje imajo poseben odnos. “Menijo namreč, da so jo same iznašle in jo hočejo na vsak način obdržati zase. Zato jo le nerade delijo z ljudmi. Če pa že potrebujejo zdravljenje, jo bodo prav rade sprejele, pri tem pa najbrž na tiho grajale vašo tehniko,” pravi Diane Stein. Baje so mačke izvrstne zdravilke, ki lahko okrepijo zdravljenje z reikijem, seveda le pod pogojem, da sta jim zdravljenec in zdravilec naklonjena. Louise L. Hay meni, da alergijo na mačjo dlako verjetno sproži zanikanje lastne moči. Lahko smo alergični na nekoga ali na nekaj, kar nas podzavestno spominja na mačko. Blagodejno novo prepričanje za blažitev alergije pravi: “Svet je varen in prijazen. Var(e)n-a sem in pomirjen-a z življenjem.” Dr. Rupert Sheldrake, znanstvenik, ki raziskuje psihične moči živali, meni, da se zelo veliko lahko naučimo od svojih domačih živali, še zlasti od mačk in psov, ki imajo baje telepatske sposobnosti.To, kar se nam pri ljudeh zdi “paranormalno”, mistično ali celo magično, je za živali nekaj povsem običajnega in naravnega. Zlahka začutijo naš namen in počutje, včasih celo natančno predvidijo prihodnje dogodke, predvsem naravne katastrofe, kot so potresi. V številnih starih kulturah so mačke častili kot svete živali. Le Kelti jim niso bili preveč naklonjeni. Verjeli so, da v temačnih votlinah prebivajo mačkam podobne pošasti, ki se jim je najbolje izogniti. Mačke so stražile tudi vhode na Drugi svet. Lahko so se spremenile v ognjene krogle in kradle duše ljudi. Tudi budisti niso nad to živaljo nič kaj navdušeni, saj ji očitajo, da je, tako kot kače, ni prizadela Budova smrt. Mačke in kače povezuje tudi kabala. Obe simbolizirata greh ter zlorabo posvetnih dobrin. V starodavni Indiji so izdelovali kipce asketskih mačk, ki so simbolizirale blaženost živalskega sveta. Medtem ko so na Kitajskem tem živalim naklonjeni, ker naj bi ugodno vplivale na poljedelske duhove, se jih Japonci izogibajo, saj po starem verovanju mačke pobijajo šibke ženske in prevzemajo njihovo človeško podobo. Stari Egipčani so visoko cenili boginjo Bastet, ki so jo prikazovali z mačjo glavo, pogosto pa tudi z mačjim telesom. Bastet je bila velika dobrodelnica in zaščitnica ljudstva, ki so jo odlikovale velika moč in spretnost pri odkrivanju skritih sovražnikov. Legenda pravi, da je pogumno odsekala glavo zmaju teme Apofisu, ki je ogrožal svetlobo sonca in poskušal potopiti ladjo podzemnega sveta. Mačke so od nekdaj veljale za prijateljice in sodelavke čarovnic, še zlasti, če so bile črne. Številni močni uroki so bili baje zapisani z gosjim peresom, namočenim v mačjo kri. Za Angleže je nadvse ugodno, če jim na novega leta dan pot prekriža črna mačka, pri drugih narodih pa isti dogodek velja za slabo znamenje. V srednjem veku so uročeni in začarani morali jesti mačje meso, da so se povsem pozdravili in znebili zlih čarnih vplivov. V Laosu in Kambodži z vodo polivajo mačke, spravljene v neudobnih kletkah, da bi z mijavkanjem priklicale dež. Kletko z mačko prepevajoč prenašajo od vrat do vrat, da jo lahko zmoči vsak hišni gospodar. Presunljivim mačjim serenadam bojda prisluhne sam bog Indra in naposled pošlje deževje nad izsušena polja. V mačji podobi so se včasih prikazovali tudi služabniki pekla, zli duhovi in padli čarodeji. Dandanes veliko nastopajo v risankah in pravljicah za otroke, kjer nimajo hudo krvoločne vloge, še vedno pa veljajo za pretkane in trdožive zverinice, ki imajo po sedem življenj”.

In danes sem zopet v kletki… beri v pisarni… Kaj čmo, tako je naše življenje, sami začetki in konci. Kako je bilo? Z eno besedo napisano super! In beseda je meso postala: spoznala še v živo Vlatko in Grisona! Dobra družba vam rečem, en bolj prijazen kot drug in tudi njihova njivica, ki jo Vlatka velikokrat omenja v svojih postih, ima svoj čar in je odlično mesto za sprostitev in “odklop”. Da Gala ne omenjam, navihan kot škrat! Ta bo še “kravžlav” lase . Tudi najina gostiteljica, pri kateri sva bivala vse dni je izredno prijazna, ustrežljiva… mogoče sva jo midva malo užalila, ker naju ni bilo skoraj nikoli doma, razen pozno ponoči in od najine družbe ni imela ravno nekega haska… če pa je bilo treba tooooooliko videti in čas je nenormalno bežal in s tem seveda tudi dnevi. Kaj sem videla?? Ma skoraj celo zeleno Istro, prekolesarila sem kar nekaj ušpiljenih hribova ampak so bili vredni mojega truda. Šla sva v jamo Socerb, se klatila po naših kamnitih zalivih (kjer je bilo že skoraj vse slečeno!!!), skočila še na Hrvaško, pa na sveti križ, pav to in uno cerkev… In je minilo “kot keks”! Ekola sedaj pa zopet veselo na delo in v nove zmage, kaj pa drugega. Ta moj opis je danes bolj tak kratek in površen ampak iz enega samega razloga: važno je samo to, da so baterije zopet polne, nasmeh na obrazu in iskrica v mojih očeh!