Indijanec… danes?
Biti Indijanec danes, je živ paradoks, nasprotje samo v sebi. Čutiti povezanost z zemljo v asfaltnem svetu. Biti ponosen, pošten v ponižujočih življenjskih razmerah. Izkusiti duhovno bogastvo v duhovno obubožani deželi. Biti bratsko povezan s tako različnimi brati in sestrami. Strojno izdelane steklene bisere všiti v stare podedovane vzorce. Prepevati krščanske pesmi v plemenskem jeziku. Nositi angleška imena, polna starih pomenov. Biti v posmeh, če ne napraviš nič smešnega. Vzbuditi strah neindijanskih otrok, čeprav srce ne misli na zlo. Karen Coody Cooper Besedilo je izšlo leta 1983 v indijanskem časopisu Eagle Wings Press.
2.06.2007 ob 23:17
Ostajam z njimi. Me ne zanima čas. Zanima me občutek.
3.06.2007 ob 21:33
čivka,
malo za hec. misliš svojega indijanca
)
Danes je težko sploh biti človek.
3.06.2007 ob 22:28
Drmagnum, mene tudi, mene tudi…
3.06.2007 ob 22:29
Vlatka, moj indjanec ostaja indijanec še naprej in je lahko to kar je še vedno, ker ima mene hi hi
4.06.2007 ob 09:24
Iz zadnje številke Manataka Smoke Signals News “Imagine if you lived in an isolated community in dirt poor poverty and people were driving by to stare at you and point as if you were some living display. This also takes a bit more of your pride and dignity away from you as bit by bit your world is placed under the microscope for examination.”
En filmček o današnjih “indijancih” http://www.youtube.com/watch?v=sJU2j3PDOXU&eurl=http%3A%2F%2Fbulletin%2Emyspace%2Ecom%2Findex%2Ecfm%3Ffuseaction%3Dbulletin%2Eread%26messageID%3D3597627878%26Mytoken%3DF3FE8FBF%2DA0B8%2D40EF%2DA4E
4.06.2007 ob 21:04
ćivka,
saj brez tebe sploh ne bi bil indijanec
, lepo ga pozdravi v imenu nas treh iz obale 
5.06.2007 ob 10:19
Bessi, ojla! Pogledala filmček in… na žalost je to ta realnosti, ki tam obstaja
So pa zato spomini veličastni, kaj misliš?
5.06.2007 ob 10:20
Vlatka, to imaš pa tudi prav! Vrača pozdrave nazaj z nasmehom na obrazu… le zakaj?
5.06.2007 ob 13:18
Spomini so…. spomini, na žalost pa živimo v realnosti.