
Takrat, ko srce se ti lomi,ko solza po licu polzi,ko ti je čisto vseeno,kaj se ti še pripeti. Ko rad bi sam sebe uničilin misliš, da sam si ostal,da zate ni več življenja,da vse si že zaigral. Takrat, le preberi to pesem,še enkrat premisli vse,ker moraš si najti odgovor,zakaj sploh rodil si se!(NN)
2.06.2007
in
miks |
3.06.2007 ob 07:06
Vem. Vem. Bom pa večkrat prebral.
3.06.2007 ob 21:36
…se prepustim toku in vem, da rešitev pride
,
ćivka a si ti mal’ žalostna?
3.06.2007 ob 22:25
Drmagnum, no potem pa kar
3.06.2007 ob 22:27
Vlatka… hodila sem v osmi razred OŠ in mi je nekdo to pesem napisal v mojo spominsko knjigo. Pa sem jo samo zato objavila, ker me nanjo vežejo zelooooo lepi spomini (pa še na internetu sem jo našla in sem skoraj dol padla, ko sem jo po tolikem času zopet prebrala)
4.06.2007 ob 06:38
To sem pa tudi jaz imela v osnovni šoli zapisano v svojem zvezku z verzi. Lepo.
4.06.2007 ob 10:36
Barbarap, me ne preseneča… mogoče je takrat razsajala kakšna viroza te pesmi in jo imava zato obe?
4.06.2007 ob 21:01
ćivka,
upam, da si se pobrala?
5.06.2007 ob 10:10
Vlatka, ha ha, ja sem se pobrala z zeloooo začudenim izrazom na obrazu, ker nisem mogla verjet, da je to objavljeno tudi na internetu
Full dober je ta občutek, ko najdeš na internetu kaj, kar te veže na lepe spomine iz najstniških dni, ko so bile vse zaljubljenosti nesmrtne in neuresničljive… haha