NE-delja!
Danes sva z indijancem vzela spalno vrečo in se dobesedno “zavlekla” pod Uršljo goro na en čudoviti travnik in dala možgane na “off”. Ni ga lepšega občutka, kot ležati na travi, poslušati veter, ptice, brenčanje muh in vibracija čebel… Hja, kaj čmo, sem mogla svojega alkoholnega mačka peljati na zrak, je bila včeri kar huda žeja in jaz, ubogo dete nevešče alkohola… No no, saj ni bilo tako hudo, hec mora biti! Dobra volja se me kljub pomanjkanju spanca še vedno drži, čeprav danes grem s kurami spat!
Včeraj je bilo lepo, polno smeha, bile smo pete na koncu ampak važna je bila družba. Lepo je videti stare prijatelje, še lepše spoznavati nove. Čeprav se meni včerajšnji izlet ni končal samo v Škofji Loki, je bilo treba pogledati še na Merkatorjado na velenjskem jezeru, kjer pa je svoj celodneven in tudi nočen “pot” potil moj indijanec. Priti domov z jutranjo zarjo pa tudi ni več mačji kašelj zame! A sedaj razumete, zakaj mi je bil travnik danes edina rešitev? Kdo bi me pa prenašal doma vso nenaspano in tečno hi hi… Čeprav so pretehtali pozitivni dogodki, dobri pogovori itd. je včerajšnji dan imel tudi senco negativnosti. Kljub vsemu še vedno ne razumem ljudi, ki jim lepo poveš, da si določenih stvari ne želiš, jim daš prosto pot naj živijo kot želijo in sam greš svojo pot v življenju, ne morejo razumeti, da ne pomeni NE oz. konec pomeni KONEC? Da jim daš jasno vedeti, do kod “lahko”, dalje pa ne? Mislim, včeraj sem bila zelo zelo žalostna zaradi tega, ker sem imela v svoji glavi, da vsaj pri svojih letih ne bom imela takih pubertetniških problemov, ker se naj bi znali okoli tega pogovoriti… Ne prenesem ljudi, ki silijo v človeka res ne. In tak človek se nikoli več ne more znajti v mojem “peskovniku”, ne gre ker resnično tega ne prenašam. Dovolj je bilo, da so moji starši silili vse otroštvo vame ampak sedaj sem pa le odrasla in si tega več ne dovolim. “Pogovoriti” pa si vsak očitno razume drugače. Vedno bolj sem hvaležna in vedno bolj se zavedam, kako zlato je moj Indijanec in kakšno srečo imam v življenju, da imam takega partnerja! Ki ve, zakaj se glava nosi na vratu in ve, kje ima svoje srce in zakaj se uporablja spodnja glava. Včeraj sva se veliko pogovarjala okoli tega, kaj imava, kdo sva, do kam sva prišla in v končni fazi, kaj si pomeniva in zakaj sva skupaj…
No, to bi bilo za danes iz moje strani vse. Mogoče malo bolj osebno ampak sem morala tudi na tak način dati vso stvar iz sebe. Ker jutri je nov dan in vse se lahko začne znova. Zakaj se torej nebi začelo bolj lahkotno? 
