NE-delja!
Danes sva z indijancem vzela spalno vrečo in se dobesedno “zavlekla” pod Uršljo goro na en čudoviti travnik in dala možgane na “off”. Ni ga lepšega občutka, kot ležati na travi, poslušati veter, ptice, brenčanje muh in vibracija čebel… Hja, kaj čmo, sem mogla svojega alkoholnega mačka peljati na zrak, je bila včeri kar huda žeja in jaz, ubogo dete nevešče alkohola… No no, saj ni bilo tako hudo, hec mora biti! Dobra volja se me kljub pomanjkanju spanca še vedno drži, čeprav danes grem s kurami spat!
Včeraj je bilo lepo, polno smeha, bile smo pete na koncu ampak važna je bila družba. Lepo je videti stare prijatelje, še lepše spoznavati nove. Čeprav se meni včerajšnji izlet ni končal samo v Škofji Loki, je bilo treba pogledati še na Merkatorjado na velenjskem jezeru, kjer pa je svoj celodneven in tudi nočen “pot” potil moj indijanec. Priti domov z jutranjo zarjo pa tudi ni več mačji kašelj zame! A sedaj razumete, zakaj mi je bil travnik danes edina rešitev? Kdo bi me pa prenašal doma vso nenaspano in tečno hi hi… Čeprav so pretehtali pozitivni dogodki, dobri pogovori itd. je včerajšnji dan imel tudi senco negativnosti. Kljub vsemu še vedno ne razumem ljudi, ki jim lepo poveš, da si določenih stvari ne želiš, jim daš prosto pot naj živijo kot želijo in sam greš svojo pot v življenju, ne morejo razumeti, da ne pomeni NE oz. konec pomeni KONEC? Da jim daš jasno vedeti, do kod “lahko”, dalje pa ne? Mislim, včeraj sem bila zelo zelo žalostna zaradi tega, ker sem imela v svoji glavi, da vsaj pri svojih letih ne bom imela takih pubertetniških problemov, ker se naj bi znali okoli tega pogovoriti… Ne prenesem ljudi, ki silijo v človeka res ne. In tak človek se nikoli več ne more znajti v mojem “peskovniku”, ne gre ker resnično tega ne prenašam. Dovolj je bilo, da so moji starši silili vse otroštvo vame ampak sedaj sem pa le odrasla in si tega več ne dovolim. “Pogovoriti” pa si vsak očitno razume drugače. Vedno bolj sem hvaležna in vedno bolj se zavedam, kako zlato je moj Indijanec in kakšno srečo imam v življenju, da imam takega partnerja! Ki ve, zakaj se glava nosi na vratu in ve, kje ima svoje srce in zakaj se uporablja spodnja glava. Včeraj sva se veliko pogovarjala okoli tega, kaj imava, kdo sva, do kam sva prišla in v končni fazi, kaj si pomeniva in zakaj sva skupaj…
No, to bi bilo za danes iz moje strani vse. Mogoče malo bolj osebno ampak sem morala tudi na tak način dati vso stvar iz sebe. Ker jutri je nov dan in vse se lahko začne znova. Zakaj se torej nebi začelo bolj lahkotno? 
10.06.2007 ob 18:50
Lepo si to napisala, tud glede svojega partnerja
veš, imaš prav srečo da se počutiš srečno v partnerstvu, malo je takšnih, taki primeri kot sta vidva sta mi za vzgled za moje sožitje s partnerjem… 
10.06.2007 ob 19:24
Dobro si to napisala. Vsak mora vedeti kje se mu katera glava drži. takšen človek kakršna si ti pa mora biti srečen, če je pravica na tem svetu. Lep pozdrav tebi in tvojim.
10.06.2007 ob 19:57
Čivka, krasno! Iz tvojih osebnih pripovedovanj je brati, da si res ena fejst punca. In privoščim ti vso srečo s tvojim indijancem! Pa dobro si spočij!
10.06.2007 ob 22:36
čivka,
kaj naj ti rečem? Kot da poslušam sebe….In tudi jaz sem svojemu grisonu za marsikaj hvaležna, (in on meni), ker oba veva, da nekateri nekaterih stvari pač ne razumejo…In se moraš včasih - hočeš, nočeš - prilagajati.
Tako je to.
11.06.2007 ob 05:42
Čivka
Čivava vama je manjkala, ali jo nista nič pogrešala, ha, ha. Eni pa znate zares uživali, jaz butel pa sem bil dva dni zaprt v sobi 4 krat 4 metre, pa še klečat za kazen sem moral, tako kot v mladih dneh. Le da mi ni bilo treba metle držati visoko v zrak
.
11.06.2007 ob 09:28
Grison, hi hi, čivava je spala
Glede na to, kar si mi napisal je bil tvoj vikend več kot očitno delaven. No, samo da je narejeno 
11.06.2007 ob 09:31
Vlatka res je. In če mene vprašaš, najlažje je varati in reči, da te partner ne razume itd, kot pa doma ustvariti prijetno sobivanje in samozavestno nositi svoj del odgovornosti. Brez kompromisov pa v “duetu” nikakor ne gre in ravno kompromisi so lahko kot poper v juhi
11.06.2007 ob 09:33
Barbarap, hvala! Bi bilo prečudovito biti danes še doma ampak komu pa to nebi pasalo
11.06.2007 ob 09:45
Drmagnum, vedno bolj spoznavam, kakšno srečo dejansko imam v svojem življenju in ja, lahko iskreno rečem, da sem srečna. Zaradi svojih dveh zdravih mladičev, zaradi indijanca in tudi zato, ker imam take ljudi okoli sebe, ki mi dovolijo biti to, kar sem in to je največ, kar si človek lahko samo želi. Čeprav sem tudi sama še do pred kakih mesecem dni mislilia, da je moja sreča nekam odletela mi je ravno zanimiva izkušnja z neko osebo odprla oči, da moja sreča v resnici leži na mojem domačem pragu… Včasih moramo spoznati kako osebo, ki nas prisili, da očistimo lastno okno in iskreno pogledamo, kaj v resnici imamo že doma
Tudi tebi vse lepo in vsem tvojim dragim!
11.06.2007 ob 10:06
Kitti, velikokrat v kaki knjigi preberemo kako in kaj naj bi bilo v neki vezi, partnerstvu, kje je tisti čarobni ključ za uspešno partnersko vezo in za stavek “in živela sta srečno do konca svojih dni”. Jaz sem v svoji duši nenormalen globok romantik in svoje dni sem želela videti samo dobro, kar me je velikokrat stalo tudi kakega poštenega migrenskega glavobola, želodčnih krčev in še kaj, ker ni bilo vse tako, kot bi si jaz želela. Z leti pa te toliko krat udari “po glavi”, da znaš sčasoma obstati in si vzeti čas in poizkušati razumeti stvari, zakaj potekajo tako kot potekajo in kdo je človek s kom želim živeti itd… Jaz temu rečem, da so to zdravilni udarci, če se želimo v življenju kaj naučiti. Ne na žuljih drugih ali iz kakšne knjige ampak na samemu sebi. In tisti ključ, ki sem ti ga že zgoraj omenjala, tega ključa o večni sreči ni. Vse, kar nam je v tem življenju dano, so naši skupni trenutki z nekom. Kaj naredimo iz njih pa je odvisno samo od nas. Skupni trenutki in to je vse. Če je teh trenutko veliko in so uspešni za oba potem nas lahko ponesejo v tisto: “do konca svojih dni…” drugače pa izstopimo že na kaki drugi postaji in vstopimo na kakšen drug vlak
Midva z indijancem imava srečo, ker sva oba borca v srcih po drugi strani pa sva ravno toliko nora, da poiskušava in delava stvari, za katere bližnja okolica misli, da so nore.
11.06.2007 ob 20:40
Seveda, pravljic ni, za vezo se je potrebno potruditi, najlažje je imeti nekvalitetno vezo, ali pa tudi ne… Zaenkrat vem le to, kako si boma naredila tako boma imela. Dobro, nikoli ne veš, kaj ti prinese življenje, pa vendar si želim srečno partnerstvo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju, harmoniji in ljubezni. Je res, da še veliko ne vem, ampak zaenkrat me je moj fant naučil tega, da ni vse tako pravljično, mi je kr realno sliko pokazal
se pa štejem med tistimi srečnicami, da ga imam 
12.06.2007 ob 08:25
Kitti, to so želje vsakega človeka, ki si želi življenje preživeti skupaj z nekom. Je pa tudi res, da skozi partnerstvo zorimo in se oblikujemo po svojih močeh. Vsak pa ima itak svojo pot, ki jo bo tako ali drugače prehodil, se strinjaš?
13.06.2007 ob 09:40
Se strinjam, vsak ima svoj scenarij… Lahko pa se potrudimo, da svojo vlogo dobro odigramo…