
Ona sanja svoje sanje.
Bije boj pravičnega,
Njena moč so njene sanje,
Bije boj obvladanja.
Okrog nje velik je nemir.
Ona v sebi mirna in predana,
Z zaprtimi očmi
Z božjo lučjo obsijana.
Ona sanja svoje sanje.
Njena spokojnost
Ščiti jo pred
sencami zla.
13.06.2007
in
Moje pesmi |
13.06.2007 ob 15:01
…kako prekrasne slike…polne lepote in zgolj lepote…pomiri in zbudi…tisto kar veselo spi in tekom dneva na dan pridrvi…ko je služba za nami, ko “zleze”v sebe…da, lepota…duh pa poplesuje….
s Prijaznimi pozdravi, Mojca
13.06.2007 ob 16:33
Josephine Wall (umetnica, ki je tudi mene prevzela…ravno zaradi lepote, ki jo izžarevajo njene slike) In sedaj prebiram tvojo poezijo… všeč mi je, ker je stvetla in topla. Lepo! Gremo dalje…
13.06.2007 ob 21:20
Mojca, gledala sem slike in pesmice so same nastajale in se med seboj povezale… čarobni trenutki
Tudi tebi pozdravček!
13.06.2007 ob 21:21
Vilinček, ta umetnica zna resnično “čarati” in glej, kaj se je meni “načaralo”, ko sem gledala njene slike
13.06.2007 ob 22:02
ćivka,
jaz sem pa mislila, da se to nanaša nate
14.06.2007 ob 06:53
Čivka
Ti si naše zasanjano bitje, pa še čarati znaš po vrhu
. Le kaj so danes sanjale tvoje modre oči?
14.06.2007 ob 08:58
Vlatka, tudi del mene je notri, zagotovo!
Grison, sanjala sem o dojenčku… zopet
14.06.2007 ob 11:30
Ona je zavidanja vredna…
14.06.2007 ob 13:28
Barbarap, res je… zavidanja vredna!
14.06.2007 ob 22:47
čivka,
jaz vem, kaj si in kdo si. Zato te štimam.
15.06.2007 ob 11:26
Vlatka enako!
15.06.2007 ob 21:32
čivka,
hvala!