Indijanci - 10
V življenju Indijanca je le ena neizbežna dolžnost – dolžnost molitve – vsakdanjega priznavanja nevidnega in večnega. Vsakdanje čaščenje mu je pomembnejše od hrane. Zbudi se ob prvem svitu, si obuje mokasine in stopi k vodi. V obraz si napljuska prgišča čiste, mrzle vode ali pa kar ves stopi vanjo. Po kopeli stoje pričaka sonce v jutranji zori, gleda, kako zapleše na obzorju in daruje svojo neizrečeno molitev. Njegova družica mu v pobožnosti sledi ali pa jih opravi prej, nikdar pa skupaj z njim. Vsaka duša mora jutranje sonce, novo sladko zemljo in veliko tišino pričakati sama!
Kadarkoli rdeči lovec na vsakdanjem lovu naleti na izredno lep ali vzvišen prizor – črn nevihtni oblak z žarečim mavričnim lokom nad goro; razpenjen slap sredi zelene soteske; širno prerijo, živo rdeče obarvano ob sončnem zahodu – za trenutek postane v čaščenju. Nobene potrebe nima, da bi enega od sedmih dni določil kot svetega, kajti vsi dnevi so mu božji dnevi.
OHIJESA, SANTI DAKOTA
22.06.2007 ob 11:33
Všeč mi je, da je nekdo med množico duhovnih iskanj, izbral Indijance. Takšna prav enostavna filozofija, zdrava kmečka pamet bi se temu lahko reklo.
22.06.2007 ob 12:41
Všeč mi je zadnji odstavek… čeprav mi je tudi drugo napisano vse všeč
Indijanci…tako me je ta kultura privlačila, ma sej me še
Moram spet kaj o njih prebrat, čivka, kaj priporočaš?
22.06.2007 ob 13:16
Kaj pa tvoj indijanec? Je “pravoveren”, ali se je že “posodobil”? Imata ločeno jutranjo molitev?
Ni mi treba odgovarjati, čivka. Tebi v razmislek sem zapisal. Ker si me prevzela z izborom davnih modrosti.
22.06.2007 ob 14:07
eBoy, to je to! Kmečka pamet, bolje nebi mogel napisat! Preprosta in razumljiva in še funkcionalna!
22.06.2007 ob 14:09
Bin, moj indjanec je posodobljen ha ha ha in ja, imava ločeno jutranjo molitev, no včasih se skupaj najdeva v kopalnici ampak zelo po redko hi hi
Nimam kaj razmišljat, kar je res je res 
No, me veseli če koga lahko še danes na tak način prevzameš… pa še nič ne stane, a ne? 
POzdravček!
22.06.2007 ob 14:10
Kitti, poizkušaj z “Kako naj vam prodamo modrino neba?”
22.06.2007 ob 21:19
čivka,
tako je pri naju s grisonom: vsak spije jutranji kavo zase
22.06.2007 ob 23:52
Čivka, “Kako naj vam prodamo modrino neba” - ni morda “podarimo”? Lepa knjiga! Nekoč sem bila nekje na obisku skupaj z neko gospo, ki je samo občudovala in občudovala tisto stanovanje. Pa nas je tam stanujoči gospod odpeljal na balkon, pokazal nebo in rekel: “Vse vam dam, tudi nebo!” Koliko lepega imamo, koliko skupnega. Marsikaj ima vsak, ki tam je, ki tam gre: gozd, trave, reke, potoke, gore … Še revnemu je mnogo dano.
Mene zelo gane to zadovoljstvo z malim.
22.06.2007 ob 23:53
Molitev ločena? Zanimivo. Res mora vsak od nas ostajati tudi sam - čeprav ima družino, znance, župnijo, kakšno skupino …
23.06.2007 ob 09:15
Vlatka, tudi to mora biti
23.06.2007 ob 09:17
Ana, … prodamo… zagotovo! Ker potem ima moja knjiga napako v naslovu, če bi bilo drugače
Ja, preprostost je res preprosta 
23.06.2007 ob 20:51
čivka,
in potem dobro shajava
, kot vidva 
23.06.2007 ob 21:32
Krasen izbor…Indijanska kultura…vedno vzbudijo radovednost…pravzaprav čudež…fascinirajo me z izjemno razvitim duhovnim svetom…ljudje pa še vedno smatrajo nekatere stvari za fantazijske in neresnične…kot vedno rada poudarim…tudi za nas prihaja čas in odkrivanje…
Mojca
23.06.2007 ob 21:42
Vlatka, točno tako! Pa še lepo je, kajne?
23.06.2007 ob 21:44
Mojca, vedno pravim, da se od najpreprostejših stvari vedno največ naučimo. In včasih navkljub vsemu znanju, ki ga imamo, moramo začeti na začetku… pri koreninah! In Indijanci so zelo dobrodošli za kaj takega, vsaj v duhovnem smislu, zato jih imam tudi tako rada.
23.06.2007 ob 22:23
čivka,
nič lepšega od tega.
24.06.2007 ob 21:17
Vlatka, verjamem!
25.06.2007 ob 08:54
Pričakati jutranje sonce in biti za to hvaležen… Kako malo je potrebno za srečo!
25.06.2007 ob 13:33
Barbarap, a ne de? In mi, koliko sončniha vzhodov smo že prespali…
29.06.2007 ob 07:17
Iz dneva v dan, živim čedalje bolj indijansko, morda mi koža celo postanem rdeča
.
29.06.2007 ob 07:18
ops, morda mi celo koža postane rdeča
.
29.06.2007 ob 11:31
evo, knjiga je že pri meni in jo z užitkom berem
čeprav s priokusom grenkobe, kar smo jim evropejci storili 
:(
29.06.2007 ob 13:18
Grison… torej bo po novem tvoje indijansko ime “Rdeči Grison”
29.06.2007 ob 13:20
Kitti, kar je - je! Tu se ne da nič več spremeniti, lahko pa še vedno “poberemo” tisto iz česar se lahko učimo in kljub krvavi zgodovini postanemo boljši ljudje
29.06.2007 ob 13:20
Aja, Kitti, uživaj ob prebiranju!!!