ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

Pozabila sem že, kako naporen šport zna biti nabiranje borovnic. Ali pa je bolj pravilno pobiranje borovnic… V glavnem, moja starša vsako leto nabirata te šmentane modrovijolične bobike. Nekaj jih ostane v lastno uporabo, za domačo lekarno (sušene, v šnopčku, marmelade, sok…) . Nekaj jih slavnostno podarita bližnjim sosedom ali žlahti. Nekaj pa jih prodata. In letos se je ta »nekaj« kar močno povečal in sta potrebovala pomoč. Seveda sva z mojim indijancem veselo (vsaj na začetku) priskočila na pomoč. Povem vam, no, napišem vam, da po kakih 6ih urah sem imela pošteno vsega vrh glave. Dobro, najedla sem se jih do nezavesti. Priznam. Teren je šmentano strm, vsaj tam, kjer jih moja dva starša nabirata. Treba je bilo zgodaj vstati, da še ni prevroče in potem akcija. Sedaj pa me boli vse telo. Pa to še nekako gre. Ampak križ, dragi moji… križ pa je dobil čisto neke druge razsežnosti… vsaj moj. Pa tudi roke so nekam čudno težke, prsti pa… No upam vsaj, da mi bo do jutri limonin sok dokončno pobral barvilo iz prstov. Smo pa dosegli zastavljen cilj in tudi to nekaj šteje. In to, da sem se nadihala gozdnega zraka! Ceki? Jih ni bilo, vsaj na mojem telesu nisem gostila nobenega »vampirja«. Če ste že pozabili, kako zdrave so borovnice, pa preberite še to: »Zaradi visoke vsebnosti betakarotena, vitamina C in organskih kislin uživanje borovnic upočasni staranje celic in pospešuje čiščenje jeter. Poleg tega vsebujejo antibakterijske snovi, ki so nadvse učinkovite v boju proti nekaterim sevom bakterije E. coli, odgovornih za okužbe črevesja in sečil. Najpomembnejša funkcija tega okusnega sadja je v blagodejnem delovanju na kapilare. Številne raziskave so potrdila, da preprečuje nalaganje maščobe na stene krvnih žil in pospešuje mikrocirkulacijo, pomembno za zdravo kožo in oči. Izbirajte samo jagode s čvrsto in sijočo kožico.«

Juhej! Pa se bo res nekaj premaknilo tudi na naših koncih Slovenije. Če se še niste kaj vozili na Koroškem vam predlagam, da še malo počakate, ker do leta 2013 bo menda že vse poštimano. Govori se na veliko o avtocesti (čeprav se še niso čisto odločili, kateri del prelepega gozda bodo žrtvovali za ta projekt, ki bo zagotovo močno posegel v našo prelepo naravo). No, saj se tudi mi pripeljemo do avtoceste v Arji vasi in potem napademo Slovenijo po dolgem in počez. Vendar, preden se pripeljemo do te avtoceste imamo skoraj “igre brez meja”, kajti nikoli ne veš, na katerem delu regionalne ceste zopet nekaj flikajo, kje je zazijala večja in globja luknja, pomemben je pravočasni odhod od doma, kajti ko zapadete v kolono (med smenami služb) vam ne preostane nič drugega, kot dober smisel za humor in velika mera potrpežljivosti skozi vse te naše ovinke. No, pa klimo je fajn imeti v avtu. Zdaj je tudi pri nas nesramno vroče dasiravno Slovenj Gradec slovi po najbolj hladnem mestu v Sloveniji. Ampak ne poleti… Da o relaciji Slovenj Gradec - Črna na Koroškem sploh ne govorim. Imate pa sedaj čudovito novo asfaltirano cesto iz Črne na Sleme in potem kar “padete” na drugi konec, velenjsko stran, če me razumete. Koliko denarja smo dobili za te naše cvetoče ceste, ki to kmalu ne bodo več, si lahko preberete tukaj: http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070625_3100660.php  Na naših koncih bomo gradili bojda tudi nove poslovne cone, kar je dobro. Brezposelnost na načih koncih je katastrofalna. Še dobro, da smo bolj kmečkega tipa narod in nas ni sram velik stvari pridelati si kar sami, na vrtičkih, ki jih je po vsej koroški veliko. No, tisti bolj premožni imajo kar njive. Zemlja je pri nas še zelo zaželjena. Kupiš njivo in počasi ti na njej zraste prelep vikend… No, medvedjo uslugo pa si boste naredili, če se v naše konce pripeljete kar s kolesom. Koroška ni velika in kamot jo lahko prekolesarite, vsaj v dolini, pa še svežega zraka se lahko naužijete… dokler še ni avtoceste! Če pa mislite, da ste sposobni prekolesariti tudi naše “vršace” Kope, pa Uršljo goro, pa Peco in gričke… si pa le vzamite raje dopust!

Zelo zgodaj se je otrok zavedel, da je modrost vsepovsod in v vsem in da se je treba naučiti mnogo stvari. Na svetu ni bilo nikjer praznine. Celo na nebu ni bilo praznih mest. Povsod je bilo življenje, vidno in nevidno, vsaka stvar pa je imela kaj, kar je bilo vredno imeti – celo kamni. To je zbudilo v otrocih veliko zanimanje za življenje. Celo brez človeške družbe nisi bil nikoli sam. V svetu je mrgolelo življenja in modrosti; za Dakota ni bilo nikjer popolne samote.

POGLAVAR STOJEČI MEDVED, OGLALA SU (na sliki)