Indijanci - 13
(na sliki indijanec NORA STRELA)
Duhovno življenje Indijanca je bilo tesno, mistično povezano z naravo, ki mu je manifestacija Velikega duha, Velike skrivnosti. Indijanec je bil v naravi doma, »obdan z blagoslovi Velike skrivnosti« je bil varen in občutje varnosti je dajalo trdnost njegovemu značaju in s tem celotni družbi. Duhovno življenje Indijancev in vseh drugih neevropskih ljudstev je Evropejec vselej imel za nezrelo in primitivno; vsakdo pač sodi po sebi.
»Indijanec ni bil pogan in mnogobožec, pa tudi ne v strahu pred hudičem. Zanj ni bilo kraja, kjer ga čaka večna kazen, ki mu vlada despotska sila; nobene pošasti, nobenih duhov, ne demoni niso kazili klenosti njegove misli. Kakor je bila zdrava in normalna njegova telesna zunanjost, tako je bil zdrav tudi njegov duhovni izraz. Kontemplativna in duhovna plat sta bili spokojni in vzvišeni, niso ju motili verski prepiri in verske vojne, ki spravijo človeka v boj proti človeku ali celo proti živalim. Šele s prihodom evropske vere je prišel nauk, da je treba poveličevati posmrtno življenje, ne pa življenja na zemlji in šele tedaj, ko je Indijanec zapusti vero očetov je spoznal satana in pekel.«
POGLAVAR STOJEČI MEDVED, OGLALA SU
2.07.2007 ob 23:01
Aha, okej. Indijanci so super. Zato, ker… Ker te pac eden poriva?
Dej pejt si nabavt ene ceule od Blahnika, pa da bos lahko pokazala vso svojo plehkost.
Plehkost, ki ti jo nekdo drug kaze, ti jo pa ne vidis.
3.07.2007 ob 07:30
Krneki, ni ga čez direktno besedo! In tudi tebi želim lep dan
3.07.2007 ob 10:16
Tudi meni ni bila všeč verzija pekla in raja, zato sem se pa na druge duhovne zadeve obrnila. Prav dobro so imeli Indijanci urejeno, če niso imeli kazni in zapora, in besede preklinjanje in psovke, potem to vse pove o narodu. In mi Evropejci, hudodelci pod krinko misionarjev in ne vem še kakšnih dobrotnežev, smo šli njih učit kaj je dobro in kaj ne, ko bi mogli oni nas učiti, in ne mi njih!!
Krneki, kaj se usajaš?! Ne toliko pokazat svoje globine razmišljanja, da ne bo preveč
3.07.2007 ob 13:14
Indijanci mi postajajo vedno bolj zanimivi. Res imajo bogato duhovno vsebino, ki bi si jo lahko pri nas pogosto vzeli za vzgled. In popolnoma nič plehkosti ne vidim. Ravno nasprotno!
3.07.2007 ob 22:55
Podobno vzdušje človek lahko (no, ne lahko, mu pa je mogoče) doseže marsikje … Tudi jaz v okviru krščanske vere doživljam marsikaj po “indijansko”! Bistven je mir v srcu, zame so to nebesa …
Včasih se mi zdi, da določena vera “paše” v neko okolje, kot določene rastline rastejo na nekem območju, na drugem pa ne … Z malo prilagoditve (ne nasilja!) pa lahko raste marsikaj mnogokje.
Včasih vidimo samo lepe stvari o Indijancih. Pa ni bilo samo to. So pa te stvari, Čivka, ki jih objavljaš, zelo lepe in mile in prisrčne.Strašen je odnos požrešnih in oholih belcev do prvoselcev, brez opravičila so za tako ravnanje. Že samo to, če nekdo nekje živi, ga ne smeš izpodriniti. Lahko mu ponudiš svoj pogled, svoje gospodarstvo, svojo vero … toda le ponudiš …
Pekel je prišel v veliki meri z alkoholom. Pravi misijonarji niso nikoli delali slabih stvari, namerno gotovo ne (le spoznanje je včasih premajhno), nikoli niso posiljevali s svojim pogledom, niso vsiljevali niti svoje morale … Tudi pravi so bili … Na srečo.
3.07.2007 ob 23:11
čivka,
indijanci so zakon
3.07.2007 ob 23:12
ana,
žalostno je to, da se to dogaja povsod, ne samo pri indijancih
3.07.2007 ob 23:30
Res, Vlatka! Vsaka stvar v pravi meri je dobra … V pravi meri, pravi čas … Zasvojenosti so pa hude. S hčerjo sva se pogovarjali o knjigi Mi otroci s postaje Zoo. To je resnična zgodba o mladih narkomanih v Nemčiji že sredi 70. let prejšnjega stoletja. Hči je rekla, kako je bila glavna junakinja lahko tako neumna, da je - ko se je ravno odvadila - spet vzela mamilo. Jaz mislim, da se morda z muko odvadimo svojih zasvojenosti, toda če ne damo novih vsebin življenju …, nekako nimamo kaj početi v tistem času, ki ga imamo … Lp!
4.07.2007 ob 06:48
Nekaj novega, nekaj svežega, daje življenju navdih in elan. Tudi naše stare mame so znale to dobro povedati, vsega po malem v pravi meri, nič ne škodi. Včasih pa malo pretiravamo …
4.07.2007 ob 08:34
Kitti, saj verjamem da so med temi naseljenimi Evropejci bili tudi dobri ljudje in so želeli in so delali dobro ampak vseeno, ko potegneš črto pod vso zadevo skupaj je bilo več slabega rezultata, kot dobrega. Na žalost in to je dejstvo
Tudi krščanska vera je v osnovi zelo lepa ampak cerkev, kot neka inštitucija je vse skupaj obrnila v neko “nadzorovano” zadevo, človek pa ni rad nadzorovan, še najman pa ne od boga. In ravno to mi je všeč, indijanci so navkljub svoji veri še vedno ostali svobodni v sebi, krščanstvo pa ima preveč mopraš-ev v načinu življenja. In če ne boš pokoren…. bla bla bla! 
4.07.2007 ob 08:36
Barbarap, jaz tudi ne vidim neke plehkosti vteh besedah… vidim pa veliko svobode in volje do življenja
4.07.2007 ob 08:45
Ana, hvala za lepo razmišljanje. Dodala pa bi rada, kolikor sem jaz o teh stvareh brala sem sama pri sebi prišla do enega zaključka, da je bil eden izmed glavnih (v mojih očeh) krivcev za “pekel” materializem evropejcev. Če bi evropeljci res prišli samo učit krščansko vero, ne bi potrebovali toliko zemlje ampak vera je bila samo pretveza za to, da so jih lahko oropali njihovih domov in zemlje.
Osebno pa nimam nič proti krščanski veri ampak mene odbija način, kako danes cerkev prezentira to vero. V osnovi je ta vera zelo lepa in jaz jo lahko izživim v naravi ne morem pa je v cerkvi, ker me že sili v neke protokole, neke okvirje, neke “moraš”-e, v neka pravila… in tukaj se meni zalomi. Ker vera v nekaj, pa recimo temu “nekaj” Bog, je ena sama notranja svoboda in ljubezen, biti to, kar si v srcu kot človeško obličje.
4.07.2007 ob 08:51
Grison, res je, vsega po malem in po pameti, to je prava formula za uspešno in srečno tuzemeljsko življenje!
4.07.2007 ob 09:24
Čivka … čutim, kot praviš … Se precej trudim najti čisto lasten izraz … in verjamem, da sem tako bolj v skladu z vsem, s samo seboj, z drugimi, za narvo, z Bogom … Cerkev je lahko v pomoč, lahko je pa tudi ovira, posebno če postane vera predvsem nekaj zunanjega … Opravljenega z mašo, pa imam en teden spet mir. Meni se zdi, da bi vsak človek moral iskati svoj najboljši “obraz”, izraz, lahko pa morda Cerkev tudi naredi dobro, ker ljudi malo prisili, da kaj sploh naredijo … Zdi se mi, da nekateri izbirajo, kaj bodo počeli, bolj po “komot” liniji kot po tem, da bi v resnici bili skladni s seboj.
Bog me ne omejuje, temveč ljubi.
A sem težka? Ne bi bila rada.
4.07.2007 ob 09:52
Vsem priporočam ogled filma The Mission. Prvoselci se še vedno zelo čudijo zakaj gradimo cerkve, ker ali ni najlepša stvaritev in cerkev ravno narava, ki jo je ustvarila “velika skrivnost” oz. po naše bog!? Ne razumejo zakaj belci ne znajo prevzeti odgovornosti in se učiti iz lastnih napak in namesto tega hodijo k spovedi in so potem rešeni, čudaki.
4.07.2007 ob 11:00
ana,
zato pa raje visim na internetu, kot bi počela neumnosti
4.07.2007 ob 11:02
čivka,
malo refoška, malo laškeg, pa malo vode. Prava stvar. Pa še malo kave.
4.07.2007 ob 11:51
Vlatka
Pazi, da ne boš obvisela
.
4.07.2007 ob 12:52
Čivka, sej vem, je bilo med njimi tudi dobrih ljudi, seveda. Samo ni mi jasno, zakaj moramo iti drugim in jih posiljevati s svojim načinom razmišljanja? Pa saj so lahko tudi brez naše vere preživeli, bili so v sožitju z naravo, kaj češ lepšega! Odrasla sem v krščanskem duhu, in je tudi meni nedeljska maša polepšala cel teden, vendar naenkrat mi ni to več zadostovalo. Tudi meni je krščanstvo kot vera lepa, ampak kar je Cerkev naredila iz tega, je pa popolnoma drugače, kar je Jezus učil oz. je dokumentirano v bibliji. Tako da moja vera v Boga je ostala, v vsemogočno ljubezen, vendar jo izražam drugje, kjer so moje napake sprejete, imam več svobode in brez vsiljenega občutka krivde, sramu, če moja dejanja nisopo pričakovanju.
4.07.2007 ob 23:30
kitti, vsakemu bi morala biti dopuščena svoboda. Četudi v nekem okviru. Otrok na balkonu je lahko svoboden, če je ograja. Ima jasno mejo, znotraj nje je pa bolj svoboden, kot bi bil, če bi moral paziti še na lastno varnost. Podobno je lahko v Cerkvi ali v katerikoli veri. Dopuščena bi morala biti osebna svoboda. Po drugi strani je pa tudi res, da brez vzpodbujanja bi marsikdo nič ne naredil, skoraj nič. Tako starši brez prisile včasih nič ne dosežemo (vsaj jaz), duhovniki morda tudi. Mene kdaj kakšna stvar žre in se včasih rada s kom pogovorim o zadevi, s kom nevtralnim. Tako je včasih kakšen tak pogovor z duhovnikom zelo dober. Ko sem šla nazadnje na tak pogovor, se mi je nabralo toliko vsega, toliko slabega sem videla v Cerkvi, da sem si mislila, da me bo izključil iz Cerkve …, govorila sem pa vseeno kot huda ura. Vse sem povedala, kako sem jezna na duhovnike, ki ne živijo po Jezusovih naukih, o kristjanih, ki tudi ne, o tistih, ki mislijo, da si lastijo Boga … Toda duhovnik me je razumel … Občutek krivde, sramu … to so stvari, s katerimi mora urediti vsak sam, lahko s kom ureja, toda dober duhovnik nikoli ne bo gojil in poudarjal stvari, ki so za človeka boleče. Saj gre v resnici za to, da bi bil človek brez bremen, da bi lažje živel …
Čivka, o vsem tem razmišljam pred podobo Stoječega medveda. Saj nisi huda?
5.07.2007 ob 08:48
In our language there is no word to say inferior or superiority or equality because we are equal; it’s a known fact. But life has become very complicated since the newcomers came here. And how does your spirit react to it?…It’s painful. You have to be strong to walk through the storm. I know I’m a bridge between two worlds. All I ask is for people to wash their feet before they try to walk on me.” -Alanis Obomsawin, Abenaki
For native people who speak their language, English can be very confusing. Many times you cannot express in English the true meaning of Indian words. When we hear something in English we sometimes react or our spirit reacts. Sometimes we need to use English words out of order to express our true meanings. We need to be patient and pray. Living in two worlds can be difficult. Life is painful sometimes. The pain of life is where the lessons are learned.
Creator, let me learn the lessons You have taught my people.
By Don Coyhis
5.07.2007 ob 10:50
grison,
ne bom, je premalo visok
5.07.2007 ob 11:24
Ana, to si zelo lepo napisala: Bog me ne omejuje, Bog me ljubi! In tu not je zajeta vsa človekova svoboda
Ne, sploh nisi težka. Jaz to jemljem kot zdravo duhovno razmišljanje 
5.07.2007 ob 11:26
Bessie filma si še nisem pogledala ga pa zagotovo bom ob kakem deževnem popoldnevu, hvala za idejo!
5.07.2007 ob 11:27
Vlatka, se strinjam s teboj, vsakega po malo in učinkuje najbolje
5.07.2007 ob 11:27
Grison ali je lahko Vlatka tudi ob skalpel
?
5.07.2007 ob 11:29
Kitti, rada imam ljudi, ki znajo pogledati “čez planke” in najti svojo vero, zdravo vero tako v sebe kot v vse okoli sebe
5.07.2007 ob 11:35
Ana, stoječi medved je nate zelo ponosen!!! Ja, včasih je treba usta na široko odpreti tudi v cerkvi… tudi drevo je lahko cerkev v naravi… In ja, včasih je potrebno zavpiti na vse grlo, ko gredo stvari čez vsako mejo. Bravo, Ana!
5.07.2007 ob 11:39
Bessie, hvala ti za dva čudovita zapisa!
(ki sta seveda že prepisana v moj zlati zvezek indijanske modrosti…)
6.07.2007 ob 06:49
Še knjigo Bury My Heart At Wounded Knee ti priporočam je prevedena tudi v slovenščino.
7.07.2007 ob 12:13
Bessie, bom pogledala v spletni knjigarni, če se jo da dobit. Take stvari si po navadi kar kupim za v “svojo knjižnico”
8.07.2007 ob 00:36
čivka,
ne ti meni skalpel….
9.07.2007 ob 11:23
Vlatka, ah, če smo pa malo indijansko razpoloženi
15.09.2007 ob 09:04
Indijanci…veličastno…
Mojca