Preverjen recept!
Danes sem presegla samo sebe v kuhanju! Res! Spomnila sem se zelo dobrega recepta s katerim do sedaj še nikoli nisem falila! In moja mladiča me imata zaradi moje kuhe samo še raje… Moj indijanec je odšel po svojega mladiča v Tolmin pobrati vse tisto od njega, kar je še ostalo od njega po treh dneh bivanja v metall kampu. In to je pomenilo, da smo triperesna deteljica danes doma sami. In ker poznam moja dva mladiča točno vem, kaj rada jesta. In ker je nedelja gospodov dan… Zato sem se naslednjega preverjenega recepta lotila zelo zbrano in temeljito. In predvsem zelo srčno! Pa tudi meni bo pasalo. Kuhinjo sem lepo pripravila svojemu namenu in tudi miza je bila deležna posebne pozornosti. Krožniki, kozarci in jedilni pribor. Najprej sem si lepo umila roke. Z umazanimi rokami pač ne smeš prijemati stvari, kajne? Potem sem previdno poiskala svoj telefon in odgovorno poiskala pravo telefonsko številko v imeniku! Bog ne daj, da falim! Nato sem z nežnim glasom razložila sogovorniku na drugi strani vse sestavine. Le ta mi je obljubil, da bo točno tako, kot sva se dogovorila. In da naj počakam dvajset minut. Krasno! Ravno dovolj časa, da svoja mladiča opomnim, da bo danes kosilo zelo hitro pripravljeno! In res je teh dvajset minut minilo, kot bi pihnil in na vratih je pozvonilo. Plačala sem, kar so mi prinesli in zadevo postavila na mizo! In ker imata moja dva mladiča izredno dobro razvit vonj sta hitro ugotovila, kaj je za kosilo. Pizzzaaaaa! In seveda: “bravo, mami!” Joj, le kaj bi jaz brez svoje iznajdljivosti…. ;)
