ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

Temperature, ki ubijajo. Nekam se je potrebno oditi hladiti. In jaz z svojo družinico vsako leto največ časa preživim na in ob Ivarčkem jezeru, ki se nahaja pod Uršljo goro. Tam dobim vse, kar potrebujem pri teh nebeških temperaturah. Prijetno senco, hladno vodo, sveži zrak in veter, ki nežno boža naša srca.

Podgora je lepa gozdna pokrajina nad Preškim vrhom. Pred več kot 25 leti so delavci ravenske železarne udarniško uredili v neokrnjeni naravi Ivarčko jezero. Bog jim povrni to dobro delo! V tej čudoviti okolici je Ivarčko jezero, ki se je iz nekdanjega naravnega jezera spremenilo v lep rekreacijski center z urejenimi športnimi igrišči, prostori za oddih in sončenje, z manjšim bifejem in vsemi drugimi rekreacijskimi površinami.  V jezeru je dovoljeno kopanje na lastno odgovornost. Če svoja mladiča vprašam, ali se gremo kopat je odgovor vselej enak: »ja, na Ivarčko mami!« Bazen? Ni variante! In prav vesela sem, ker sem jima omogočila spoznanje, da so tudi jezera čudovita, da se tudi v njih dogaja življenje in da sem jima omogočila, da lahko sama začutita, kako lepo je biti v in ob naravi. Najraje imata večerna kopanja, ko luna pokaže svoje čare, ko nam Uršlja gora sporoča čarobno skrivnostna znamenja. Prejšnji teden smo bili redni obiskovalci do poznih večernih ur in oskrbnih kompleksa je bil tako prijazen, da je, ko seje znočilo prižgal reflektorje in že smo bili v večerni avanturi. Prelepo!To je še en kraj, ki ga obiskujem v vseh letnih časih. Jeseni in pomladi na dolge sprehode okoli jezera, pozimi drsanje na jezeru in poleti kopanje v jezeru. Kaj bi si človek želel še več? In to imam skoraj pred nosom… Včasih imam občutek, če me ni dalj časa na Ivarčkem, kot da me le-to samo pokliče in ko pridem in se usedem na kakšno klop dejansko začutim, kako sem potrebovala počitek. In takrat v mislih rečem jezeru: »hvala ti!« In lahen veter mi zapiha skozi moje lasi. To je njegov odgovor in vem, da me je jezero slišalo. Pogled na jezero in Uršljo goro ima zdravilne učinke, vam rečem!

Vsak ponedeljek enako. O, Marija!!! Pa se mi nikoli ne prikaže… no vsaj do sedaj se mi še ni ali pa se mi je že in je jaz zaradi neprebujenosti še nisem videla. Saj sem že večkrat napisala, da če imam oči odprte to še ne pomeni, da tudi vidim…Vikend je bil fenomenalen! Res. Kljub vročini sproščujoč. Ko dam sama sebi mir. Jaz temu rečem brez-miselno stanje. No, saj misli so ampak jaz jim enostavno pustim, da letajo po glavi in jim nikakor ne dovolim, da me »potegnejo« v neka čudna razmišljanja. In ker se mi tudi danes niti pod razno še ni dalo vklopiti možgane in jih spraviti v pogon »zaradi« službe mi je že zjutraj skozi glavo priletela fantastična misel: » Sonce vstane vsak dan. Enostavno vstane in sveti in je to, kar je: SONCE!« No, potem nisem imela več razlogov biti tečna že navsezgodaj sam pri sebi. Nasprotno. Kar velika doza pozitivizma se je zlila vame in pod tušem sem si že brundala pesem… vem, da danes bo srečen dan, to sem začutil že zjutraj…. zagotovo danes bo srečen dan, tudi to se zgodi…