ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

kotiček za duhovneže

Arhiv za 31.07.2007


Torkova mavrica

wauwauuu-barve-vrtnica.jpg

LJUDJE SMO RAZLIČNI IN BOG TO VE…

ZATO NAM JE DAL TOLIKO RAZLIČNIH SANJ!

Biti ali ne biti????

denar-vrtnica.jpg

Evo, za mano neprespana noč polna razmišljanja. Jebemtiš, kako se odločit, da bo prav? Preveč vprašanj in premalo odgovorov, vsaj zaenkrat. Ali naj poslušam samo sebe in grem za svojim srcem v novo avanturo (beri službo) in delam petke in svetke za 60 eurov višjo plačo, kot jo imam sedaj? Res, da ne bom več sama, kot sem sedaj tukaj v pisarni, kjer delam že pet let brez nadomeščanja in delam delo, ki je solidno plačano zato, da so plačane tudi vse moje obveznosti? Ni pa nobenega osebnega zadovoljstva, nobenega feedbacka in velikokrat pridem domov prazna kot sahara vode… Jp, to delo mi je začelo že malo najedati mojo psiho in ob nedeljah zvečer, ko se samo spomnim, kaj bo treba početi že čez nekaj ur, je zadosten razlog, da se moje razpoloženje spremeni za 1000 stopinj! Po drugi strani pa, ali še znam delat v kolektivu? Ali sem postala že prava samotarska korenina? Ali naj še naprej gnijem tukaj v pisarni in se mučim sama s sabo še naprej (kar počnem že dobri dve leti) in hodim zagrenjena in nezadovoljna sama s seboj domov zato, da bom zaradi delovnega časa še naprej na razpolago dužini in vsemu vesoljnemu svetu? Ali se splača za 60 eurov višjo plačo vsak dan voziti 15km in delati dve izmeni ponoči, dve izmeni popoldan, biti en dan fraj ali mogoče dva in delati vse praznike in vikende, ker pač turnus dela tako nanese? Res je, to delo, ki ga opravljam že peto leto je delo, ki mi omogoča proste vikende in praznike, na delo grem čez cesto… ne prinaša pa mi nobenega osebnega zadovoljstva kvečjemu enoličnost, monotonost dela, apatično sedenje v pisarni 7 ur… Novo delovno mesto pa je vse kaj dugega; delo med ljudmi, različne odgovornosti… Shit! Avantura ali zagarantiran “zic-leder”???  Moje srce ali moja odgovornost??!!! Auč, glava me boli!