Gliva ali griva…
Odločila sem se, da vam predstavim eno zelo zanimivo gobo (glede na to, da sem sedaj med dopustom zelo tiščala svoj nos k tlom in pod liste…), ki se imenuje Borova gliva ali griva. Ima zelo zanimivi latinsko ime: SPARASISCRISPA. Njena značilnost je, da raste samo ob boru (od tod torej njeno ime) in dobesedno »kipi« iz zemlje. Če je velika je skoraj ne moreš zgrešiti, ker jo vidiš na daleč. Bolj spominja na spužvo, kot na gobo. Ker znajo biti zelo velike lahko ena sama goba nasiti veliko ljudi (njena odlična prednost!). Meso je belo in podobno vosku, prijetnega duha in z okusom po orehih. Mlade gobe imajo odlične jedilne lastnosti, stare pa so lahko grenke. Tiste, res res stare pa niso več užitne! Pripravljamo jih na različne načine. Najboljše so pečene, odlične pa so tudi ocvrte po dunajsko ali kuhane in dodane ruski solati. Pri nas doma jih zelo radi pripravljamo tudi v »vegi - golaž varianti« (namesto mesa, ker imajo zelo podoben okus). Njena zelo slaba stran pa je čiščenje. Ker ima tisoč in eno luknjo se v te luknje zateče marsikaj in ko jo spiraš pod curkom vode, te lahko preseneti kakšen majhen hrošček, pa stonoge imajo zelo rade te “rove”, pa… Eh, vseh radosti vam pa tudi ne bom zaupala! V glavnem, če že to gobo kje najdete, morate vedeti nekaj: ko jo boste čistili, si vzemite veliiiiko časa, ker je delo zelo zamudno! Ampak se kljub vsemu splača!
Slika je bolj slaba, ker je na internetu zelo malo podatkov in slik o tej gobi (kar me je zelo presenetilo). Bo treba malo pregledat domače cd-je, na katerem so lepo shranjene naše »kapitalke« 
