Nadzor in samoobvladovanje
Ljudje, ki se brzdajo, so vselej živčni, saj v sebi skrivajo nemir. Če se ne kontrolirate, če ste tekoči, živi, potem niste nervozni. Potem sploh ne morete biti živčni – karkoli se zgodi, se zgodi. Nimate nobenih pričakovanj glede prihodnosti, ničesar nimate namena doseči. Le čemu bi bili potem živčni. Da bi um obvladali, morate biti tako hladni in mrzli, da življenjska energija sploh ne priteče v ude, v telo… Če energija steče, potem na površje priplava vse, kar je bilo potlačeno. Zato so se ljudje naučili biti hladni, naučili so se dotikati, ne da bi se dotaknili, videti ljudi, ne da bi jih videli. Ljudje živijo s frazami – »Živijo, kako si kaj?« Saj tega ne mislijo resno. To rečejo samo zato, da se izognejo pravemu srečanju z dveh oseb. Ljudje se ne gledajo v oči, se ne prijemljejo za roke, ne upajo si čutiti energije drugega, ne dovoljujejo si izlivov – silno so prestrašeni, tako da se komaj obvladujejo, so mrzli in mrtvi, v prisilnem jopiču.
Samoobvladovanje ima svoj čas in svoje mesto, vendar če mu damo v svoje roke vajeti svojega življenja, potem končamo zapeti do vratu. Življenje postane res da urejeno in dovršeno ampak ni živo! Samoobvladovanje ne prenaša spontanosti in ranljivosti… Zatorej: če stvari malce uidejo iz rok, je morda to ravno tisto, kar je predpisal zdravnik. Mnogo, mnogo več je v življenju kot zgolj imeti stvari »pod sabo«…
OSHO
27.08.2007 ob 09:35
Ma ko sem tole zdele brala… Kot da bi točno vedela, kako se počutim - zapeta do vratu. Samo težava je v tem, ker mi kljub temu nič ne “štima”.
27.08.2007 ob 09:40
Dobro je tole povedano. Spontanost vedno prinaša najboljše reči.
27.08.2007 ob 10:07
<p>Mici, torej veš, kaj moraš narediti: zrahljati svojo kravato in zadihati s polnimi pljuči!
Sicer pa naj ti zaupam: veliko mojih postov spišem in objavim po mojem trenutnem počutju. Tudi jaz si že od zgodnjega jutra “rahljam kravato” :?</p>
27.08.2007 ob 10:08
Barbarap, jp
Ampak včasih se moramo do te spontanosti dobesedno prigrizti in se v to tudi prepričati 
27.08.2007 ob 18:32
jaz nisem samoobvladljiva,no mogoče kdaj pa kdaj,zato pa imam v svojem življenju vzpone in padce,ampak življenje te izuči in za vsak te je težje zlomiti
27.08.2007 ob 19:08
Sedaj imam odgovor zakaj se ne obvladujem.
27.08.2007 ob 19:56
Kot vedno, bom pogledal z druge strani!
Proti cilju nas vodi trdna volja in vztrajnost. “Spontanost”, pa je moč razumeti tudi kot nebrzdano podleganje trenutnim vzgibom. Je tako mogoče doseči cilj?
Zelo narobe je, kadar “samoobvladovanje” postane cilj in ne sredstvo. Tudi kot sredstvo mora biti previdno dozirano. Ne smemo pa gornjega besedila razumeti kot zavračanje samoobvladovanja. /… Samoobvladovanje ima svoj čas in svoje mesto, …/ piše “mojster!
28.08.2007 ob 10:16
Lepo vas je brati, odkar spremljam Čivkin blog se mi zadeve full dogajajo - na bolje, začel sem spoznavati samega sebe, poiskati vzrok za nastale težave, zbrisati nepotrebne spomine, zdaj pa še te globoke misli o samonadzoru….. počasi postavljam stvari na svoje mesto, samo preveč novih spoznanj je naenkrat
28.08.2007 ob 12:26
Snow, samo da si dovolimo, najprej samemu sebi, da se tudi v življenju učimo, je že veliko! In ja, kar nas ne zlomi, nas samo jača. Sicer pa obstaja še en odličen rek, ki meni osebno zelo veliko pomeni in v mojih kriznih časih tudi pomaga je: Bog nam naloži samo toliko, kolikor smo sposobni prenesti in nič več!
In vzponi in padci morajo biti tako kot morajo biti valovi enkrat visoko nad gladino in drugič globokopod gladino 
28.08.2007 ob 13:20
Drmagnum, raki nimamo genov za samoobvladovanje
28.08.2007 ob 14:00
Bin, sem ti že napisala kdaj, da mi je ta tvoja “druga stran” zelo pri srcu in da se tvojega razmišljanja vedno razveselim?
No, zdaj veš še to! Ja, pomembno je doziranje življensjkih vrednot in načel ampak vsak človek ima svojsten recept za dosego nečesa (sedaj posplošujem stvari). Moram pa napisati, da brez volje tudi spontanosti ni, ne more biti. In sama vem, da se da priti do cilja spontano. Je pa res, da ta cilj ne sme biti visoko postavljen in družbeno koristen. Ta cilj je majhen in oseben ampak je včasih še bolj pomemben, kot pa kak velik materialističen cilj 
Lepše nisi mogel napisati: “zelo narobe je, če SAMOOBVLADOVANJE POSTANE CILJ in ne sredstvo!” Bravo Bin! 
28.08.2007 ob 14:06
Lucky, vzemi si čas; imaš ga ogromno na razpolago zato si privošči ta spoznanja (sem ti napisala v mailu kaj se zgodi, ko stopiš na to pot
)postopoma in uživaj v njih, v tej svetlobi, ki se je začela nabirati okoli tebe… to osvobaja 
V čast si štejem, da si mi dovolil, da ti lahko pomagam in da se ti stvari odvijajo na bolje. To je bila tudi moja tiha želja zate in vesela sem zaradi tebe, zelo vesela…! 
30.08.2007 ob 09:16
Jaaa, točno to…točno to sem bila, ko sem se pustila ljudem, da manipulirajo nad mano…zategnjena do vratu…in ko sem enkrat olajšano razlagala osebi, ki je bila naključno del teh okoliščin mi je rekla, da naj se ne sekiram, da smo ljudje vedno drugačni ali v šoli ali doma ali s prijatleji izven šole, s fantom…in sem že imela odgovor pa se mi je zataknil v grlu in so ostale le misli, ki so bile : Jaz pa prej nisem bila taka, jaz sem bila vedno ista v katerikoli situaciji sem bila jaz …vendar je šok naredil svoje…še vedno je ne razumem…vendar vem, da sedaj živim…živim in diham… in me manj boli glava…:)))hvala za te misli …:)
30.08.2007 ob 09:44
Punckica, včasih razmišljam tako, da nas mora res nekaj zgrabiti “za vrat”, ali nam “prileteti okoli ušes” da se streznimo, vzamemo sami sebe “v roke” in smo to kar smo: unikatni, meponovljivi in univerzalni! Hi hi …jaz pa prej nisem bila taka… kolikokrat sem tudi sama podobno razmišljala ampak po drugi strani pa hvala bogu za te misli! Zdaj vsaj točno vem, da nisem več to, kar sem bila
Vse je v spreminjanju, tudi človekovo razmišljanje, a ni to super??? 
Hvala tebi, ker si te misli tudi prebrala 
15.03.2008 ob 14:57
Tudi v meni se je končno začela prebujati svetloba..:)