Je bla srečna sobota za vse!
To soboto sta imela moja mladiča pomembno tekmo, ribiško tekmo, na jezeru v Brdinjah blizu Raven na Koroškem! Pred dvema letoma je zmagal moj mlajši mladič, starejši je bil takrat tretji. Lani nista tekmovala, ker tudi nista imela sezonske karte, ki pa je pogoj za udeležbo. No, letos smo bili zopet z vso bojno opremo na jezeru. Moj oče, ribič že dobrih 45 let, je imel »v oskrbi« starejšega, jaz in moja mama pa mojega mlajšega mladiča. Tekmovalo se je v dveh kategorijah in sicer mladinci in pionirji. Letos je bila udeležba sicer slaba, prijavljeno je bilo komaj 17 tekmovalcev in še to samo dva mladinca. Je bilo pa letos kar veliko punc med temi fantiči, ki bolj lovijo z očmi kot z palico. Torej pionirji in dva mladinca in čakalo jih je tri urno lovljenje, od 9ih do 12ih. In verjemite mi, da tri ure sedeti ali stati ob vodi za te mladiče ni mačji kašelj! Najmlajša je imela komaj sedem let in njen oče je imel kar precej preglavic, da ji je pozornost usmerjal nazaj na plovec v vodi. Na koncu sem se že spraševala, kdo bolj lovi… ona ali njen oče? Nekateri so imeli že po dobri uri in pol dovolj in bi se že podili ob jezeru ampak treba je bilo vzdržati do konca. In zato smo jim bili tukaj starejši v pomoč. Da smo jim pozornost usmerjali nazaj na plovec, da smo jih opomnili, če so spregledali »peker«, da so že končno izvlekli ubogo ribo in jo sneli iz trnka… In priznam, da sem morala tudi jaz svojega mlajšega mladiča enkrat dobro »vzeti v roke« in ga opomniti, če se še spomni, zakaj se je odločil sploh tekmovati in, da je vedel že v naprej, da to ne bo enostavno. Potem pa je sledila nujna »prva pomoč«: sendvič in čaj. In je šlo takoj lažje naprej in smo zdržali »pritiske«. In nagrada je bila fantastična! Med pionirji je zmagal moj starejši mladič, ki je nalovil 1,78o kg in mlajši, ki je nalovil 0,580 kg in je bil tretji! Torej, letos sta zamenjala mesti in verjemite, da je bilo »zbadanje« med njima veliko, ker pač imata medsebojno »bratsko« tekmovanje, ki je včasih hujše, kot pa je bilo recimo tisto ob vodi….
Popoldan seveda zaslužen piknik pri ojih starših in vso srečo dneva smo potegnili do konca. Najbolj pa mi je bilo lepo, ko je prišel starejši mladič zvečer do mene, me objel in mi rekel: »Mami, danes je bil pa full srečen dan!« Mlajši mladič…. pa je v svoji sobi, vidno utrujen, še vedno strmel v svoj pokal.
