ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

Bi to res pripomoglo, dragi gospodje, da bi si še bolj redno umivali roke????

Mi je Vlatka enkrat, to je bilo še čisto na začetku mojega objavljanja na blogu, napisala v enem izmed svojih komentarjev, zakaj ne napišem kaj svojega. Res je na mojem blogu veliko misli drugih modrecev, mislecev… Ja res, zakaj ne napišem kake svoje modre misli?

Dragi moji zato, ker je topla voda že odkrita! Ker je veliko resnic napisanih v številnih knjigah o samorazvoju, o duhovnem življenju in jaz bi se samo ponavljala. Sicer pa resnica je relativen pojem; kar je zame resnično ni nujno, da bo tudi zate… Tega pa ne želim. Osebno sem prebrala …  knjig, že dolgo jih ne štejem več, nimam pojma koliko knjig je šlo skozi moje roke, pa to sploh ni pomembno. Pomembno je to, da sem veliko stvari, ki sem jih prebirala, vedela že sama pri sebi. Ne samo vedela, čutila sem tako. In se ob prebiranju samo nasmihala, ker mi je bilo vse kristalno »jasno«. In vsako misel, ki jo objavim na blogu, dejansko za njo stojim, torej je moje razmišljanje zelo podobno, če ne enako tistemu, ki pa je zbral besede in izoblikoval neko modrost ali misel. Ja, lahko bi obrnila besedo, dve mogoče celo tri in se veselo pod njimi podpisala z svojim vzdevkom… in kaj pridobim s tem? Nič, popolnoma nič, ker »jaz« vem, da je nekdo enkrat to že povedal samo z drugačnimi besedami. Torej je vse skupaj zame zguba časa in energije. Je pa zelo zanimiva ena druga stvar pri vsem tem tako popularnem samorazvoju in duhovnem življenju današnjega časa! Namreč na tržišču je poplava različnih knjig, CD-jev, DVD-jev, ki na tak ali drugačen način odstira tančico skrivnosti življenja. Toliko delavnic, kot se jih dela sedaj na področju duhovnosti, si upam trditi, da jih še ni bilo. Samo, če imate denar se lahko veselo razsvetljujete po mili volji in (po)iščete sami(ega) sebe! Toliko učenja, kot se danes ponuja za različne tehnike zdravljenja… Toliko knjig kar »vpije« na policah z napotki, kako ste lahko srečni, zdravi, izpopolnjeni (o cenah teh knjig kdaj drugič)… vsak drugi vam že zna prerokovati iz kart in vam (seveda, če imate denar) veselo prerokuje prihodnost, ki pa se ali pa tudi ne, izpolni. Ljudje trumoma tekajo od enega do drugega zdravitelja in verjamejo, da jih bo on pozdravil. »On pa ima to moč…. !«  Postala je prava trendovska muha, s katero se lahko kasneje veselo in na vsa usta hvalijo ali ga grajajo, če zdravljenje ni uspelo, pri kateremu so že bili,  kdo je dober, kdo je za en drek in h kateremu še gredo (seveda, zdaj že veste, da se vse da, če imate… denar). Ljudje, kot slepci tekajo od enega do drugega »čudodelnika«, da bi doživeli lasten čudež… ali ozdravitev ali razsvetljenje, ali smisel ali pač tisto, kar iščejo v življenju. In ob vsej tej poplavi vsega »dobrega«, kar nam ponujajo, se ljudje na žalost ne počutijo nič kaj dobro. Zdravljenje neuspešno, delavnice nefuncionalne, sreče od nikoder… Kje pri bogu je torej zanka? Po neki logiki bi morali vsi tekati srečni in zdravi okoli kot sončki, polni življenja, nobeno delo nam ne bi smelo biti pretežko, saj smo duhovno izobraženi, izpopolnjeni…????

Sama ne hodim v cerkev. Grem tu in tam, če me »potegne«. Na zadnje sem bila… ma ne spomnim se, res. To, kar pa vam želim povedati, pa je res bilo povedano enkrat v cerkvi, od župnika Petra pri končni pridigi sv. Maše: » če si ne dovolite vere v lastno modrost, da ste samo vi eni in edini, ki si lahko dovolite, da ste to, kar ste, z plusi in minusi, potem vam nihče na tem svetu ne more pomagati. Niti Bog!«

No, pa smo tam! Paradoks! Toliko knjig, toliko zdraviteljev, zdravilcev, toliko tehnik, kako se naučiti »nečesa«… pa vseeno toliko nesrečnih, nezdravih src! In da ne bo pomote, ta moj zapis je spisan na splošno, torej sem »vse« vrgla v en koš! Verjetno sem komu, kot posamezniku, s tem splošnim zapisom nehote naredila krivico, ker ja, zagotovo imate tudi dobre izkušnje s tem in ja, uspešno ste spremenili način življenja! In vesela sem za vas!Čivka

Je notranja vrednota, ki jo vlijete v dejavnost, katero opravljate. Je odnos, notranji pristop – kako gledate na stvari… Ne more biti vsakdo slikar – in tudi ni nobene potrebe po tem. Če bi bili vsi slikarji, bi bil svet zelo grd; težko bi živeli v njem. In ne more biti vsakdo plesalec in tudi po tem ni nobene potrebe. Toda vsakdo je lahko ustvarjalen. Karkoli delate, če delate z radostjo, če delate ljubeče, če vaše dejanje ni zgolj pridobitniško, potem je ustvarjalno. Če v vas iz njega nekaj raste, če vam daje rast, potem je duhovno, je ustvarjalno, je božansko. Čim bolj ustvarjalni ste, tem bolj ste božanski. Vse religije na svetu trdijo, da je bog stvarnik. Ne vem, ali je stvarnik ali ne, vem pa eno: čim bolj ustvarjalni postanete, toliko bolj božanski ste. V resnici je doživetje ustvarjalnosti vstop v skrivnost. Postopek, tehnika in znanje so samo orodje, ključ je prepustitev energij, ki dajejo rojstvo vsem stvarem. Ta energija nima oblike ali strukture, vendar iz nje prihajajo vse oblike in strukture. Ljubite tisto, kar delate. Ko vaša ustvarjalnost doseže vrhunec, ko postane ustvarjalnost vse vaše življenje, živite v bogu. Zato bo najbrž res stvarnik, kajti ljudje, ki so bili ustvarjalni, so mu bili najbližje.

OSHO