Zgodba o starcu
Nek starec naj bi imel vse - ljubečega sina, neprecenljivega rasnega konja, vrednega celo bogastvo, ki so mu ga vsi zavidali in večino materialnih dobrin, ki si jih človek želi. Toda nekega dne opazi, da je izgubil najdražjo stvar, ki jo je imel - konj je preskočil ogrado in se izgubil v bližnjih gorah. Sosedje so slišali za to nesrečo in prihajali k njemu z besedami: “Izgubil si konja, kakšna nesreča!” On pa je vedno le odgovoril z vprašanjem: “Kako veste, da je nesreča?” Čez nekaj dni se je konj vrnil s potepa - vedel je, da ga doma vedno čakata hrana in voda. S seboj je pripeljal še dvanajst čudovitih divjih žrebcev. Ko so sovaščani izvedeli, kaj se je zgodilo, so prihajali k starcu in govorili: “Trinajst konjev, kakšna gromozanska sreča.” Moder mož pa jim je le odgovoril: “Kako veste, da je to sreča?” Spomnili so se njegovih besed, ko je naslednji dan sin poskusil zajahati enega od žrebcev. Ta ga je vrgel s sedla, ob tem pa se je deček tako poškodoval, da so zdravniki ugotovili, da bo vedno na eno nogo šepal. Kmetje iz vasi so spet prihiteli k njemu in mu izkazali sočustvovanje: “Tvoj edini sin, pa za vedno invalid. Kakšna nesreča!” Kmet pa jim je spet odgovoril: “Kako veste, da je ravno nesreča?” Minili so meseci in približno čez leto dni je začela divjati vojna. Po vseh vaseh so zbirali može in fante. Pobrali so vse le fanta so pustili, ker je bil invalid. Čez teden dni so izvedeli, da so vsi vojaki padli v bitki…
P.s., Se iskreno opravičujem, tudi tukaj nima podatka, kje sem to zgodbo prebrala ampak imam pribeležen samo datum, kdaj sem jo prebrala: 26.02.1993. Če to zgodbo kdo že pozna in ve vir, kjer je bila že napisana, naj mi prosim sporoči v komentarju. Hvala!
3.10.2007 ob 11:43
Hvala za zgodbico. Vedno je tako, da je vsaka stvar za nekej dobra, mar ne? Če je včasih še tako težko, se čez čas pokaže, da je bilo prav tako.
3.10.2007 ob 12:26
IZ BLOGA http://frendiinflirt.24ur.com/index.php?pg=2&show=4&id=12318&blogid=4706 …SICER PA ODTIPKAJ V GOOGLE STAREC KONJ SIN SREČA IN VRŽE VEN (PRVI) ZADETEK TOLE. Sedaj odtipkaj Dale Carnegie in izveš več o avtorju te zgdbice. Meni se ne ljubi, upam pa da sem te vsaj usmerila na pravo pot.
Sreča … 25.08.2006 / 09:24 Nekoc je v vasi zivel zelo reven moz, ki pa je imel imenitnega konja. Tako zelo imenitnega, da ga je hotel odkupiti celo grajski gospod, a starec je ponudbo vedno zavrnil. Zame ta konj ni le zival. Je moj prijatelj. Kako bi lahko prodal svojega prijatelja? Nekega jutra je odsel v hlev in ugotovil, da konja ni vec. Sovascani so mu dejali: Saj smo ti rekli! Moral bi bil prodati svojega konja, zdaj pa so ti ga ukradli. Kaksna nesreca! Nesreca ali sreca, je rekel starec, Kdo bi vedel. Vsi so se mu smejali. A cez 15 dni se je konj vrnil in sledila mu je cela creda divjih konj. Pobegnil je iz hleva, dvoril mladi kobili in se vrnil se s preostalim krdelom. Kaksna sreca! so vpili sovascani. Starec in njegov sin sta zacela uriti divje konje. Teden kasneje, ko je skusal ukrotiti enega izmed divjih konj, si je sin zlomil nogo. Nesreca, so starcu rekli njegovi prijatelji. Kaj bos pa zdaj, ko ti sin ne more vec pomagati? Ti, ki si ze itak tako zelo reven. Nesreca, sreca, kdo bi pravzaprav vedel, jim je odgovoril starec. Nekaj dni kasneje je skozi vas prijahala vojska gospodarja dezele in prisilila vse mladenice, da postanejo vojaki. Vse, razen starcevega sina, ker je imel zlomljeno nogo. Blagor tebi,so vpili sovascani. Vsi nasi otroci so morali v vojno, tebi pa je uspelo obdrzati svojega sina. Nase sinove bodo verjetno pobili Starec je odgovoril: Nesreca ali sreca, kdo bi vedel.
Prihodnost prihaja k nam po malem in v kosckih. Nikoli ne vemo, kaj nas caka. Toda, ce ohranimo pozitivno drzo in misljenje, potem so nam vrata priloznosti odprta in lahko smo srecni.
Zapomnite si, sreca ni odvisna od tega, kaj ste ali kaj posedujete. Odvisna je od tega, kako razmisljate. Dale Carnegie
Zadovoljstvo prinasa sreco tudi v revscini. Nezadovoljstvo prinasa revscino,tudi v bogastvu.
Konfucij
3.10.2007 ob 12:55
HMMM…Malo sem še pobrskala in našla kar nekaj različic in ,,avtorjev,,te zgodbice..od indijskih/kitajskih mislecev …no po moje gre za kitajčke.
3.10.2007 ob 17:26
tvoje zgodbe so vedno odlicne
3.10.2007 ob 18:39
Sreča je če lahko komentiram s tabo,saj vedno poveš kaj lepega.
4.10.2007 ob 08:27
Ta zgodba mi je prišla prav. Nisem vedel, slutil pa.
4.10.2007 ob 08:29
Zanimiva zgodba s srečo v nesreči in nesrečo v sreči.Malo sem zakompliciral
hehe 
4.10.2007 ob 09:00
Zdravje, napaka človeškega razuma je, ker želi takoj! Srce pa zna prenesti in tudi čakati, kolikor je potrebno
4.10.2007 ob 09:01
Petra, najlepša hvala ti za trud pri iskanju avtorja!! Zelo si se potrudila in tudi sama sem šla v “akcijo” za iskanjem avtorja in mislim, da bo kar ta Dale. Zanimivo, koliko variacij ima ta zgodbica sem bila kar prijetno presenečena! Ampak bistvo ostaja pri vseh enako
4.10.2007 ob 09:02
Bamboo, ti kar lepo uživaj v njih, saj temu so tudi namenjene
4.10.2007 ob 09:03
Kamper, se trudim, se trudim… “Dokler lahko vsaj enega razveselim, vsaj enemu pričaram nasmeh na zaskrbljen obraz, vsaj enega za trenutek razbremenim skrbi… potem je moj dan popoln!”
4.10.2007 ob 09:05
Drmagnum, saj veš, kje me najdeš in kje so “doze” pozitivizma, če ali ko jih potrebuješ
4.10.2007 ob 09:06
Daniyel, sploh nisi zakompliciral
Samo odločiti se še moraš, katera verzija velja pri tebi 
4.10.2007 ob 09:16
Hm, res je neverjetno, koliko zna prenesti srce