ČAS… JE RELATIVEN POJEM!

Zdaj takole je… Od mene za vse vas, ki me prebirate, iskreno in iz srca:  odločila sem se, da preneham pisati na blog.siol.net-u. Že kar nekaj časa opažam stvari, ki mi niso všeč. Ja, lahko bi vpila in pisala kritike…  pa nisem tak tip človeka. Ker vem eno: tisti, ki imajo niti v svojih rokah, jih bodo držali še naprej. In bodo še naprej delali po svoje. In bodo še vedno šli za svojim »PRAV-om«. In pri tem svojem pametovanjem srali po glavah drugih.  Hvala bogu.  Vlatka ve, da imam navado reči: »kakor komu drago«. In tako razmišljajo tudi na blog.siol.net.  In ker meni JE drago v kaki družbi se nahajam, odhajam. 

Katarina je super napisala: »Ni mi prijetno biti v tem govnu, ki ga jaz ne ustvarjam, sem pa del njega, ker sem v “družbi” teh, ki ga ustvarjajo, torej na www.blog.siol.net. »

Njeno razmišljanje je zelo zelo podobno mojemu! Če želite si lahko preberete kaj je napisala:   http://katarina.blog.siol.net/2007/10/06/should-i-stay-or-shoul-i-go-iz-wwwblogsiolnet .Ona je razmišljala jaz pa sem se odločila, ker sem že kar nekaj časa v sebi čutila nezadovoljstvo. Dokončno odločitev pa sem potegnila, ko sem prebrala Dejanovo razmišljanje http://kaloh.blog.siol.net/2007/10/03/dronyx-protestno-zaprl-svoj-blog-bo-edini/#comments .

In na koncu ne smem pozabiti na Dajanino tuljenje »volkovom« ! Vseh njenih linkov vam enostavno ne morem nalepiti, jih je preveč! Nisem pa se odločila zaradi njih ampak izključno zaradi sebe! Res da se nisem vtikala v vsak »drek«, ki se je mešal na blog.siol.net-u.  Ampak to še ni pomenilo, da sem se z vsem strinjala! Enostavno ne želim izgubljati energije ali povedano drugače: »ne želim metati biserov svinjam«.

Grem naprej svojo pot z svojim razmišljanjem. Bloga ne bom brisala niti zapirala, enostavno ga bom pustila. Nikoli ne veš, kdaj še komu kaj prav pride, a ne? Pisala pa bom še naprej, samo drugje. In odhajam veselega srca. Vem, da sem orala svojo ledino in to dobro, iskreno in z veliko ljubezni pomagati človeku razumeti življenje. Tisti, ki ste me radi brali, nič bati, zagotovo me boste našli kje drugje in druženje se bo nadaljevalo. Še boljše in pozitivna energija in optimizem bosta tekla še bolj veselo! In vse vas, ki vas rada prebiram, bom prebirala še naprej, brez skrbi! Tega čudeža »blogovskega prijateljstva« se ne da kar tako zatreti J in uničiti! To ni slovo, je samo nov začetek! Vsem ostalim pa želim veliko veliko dobre volje in predvsem dobrih postov!

P.S.:

Vlatka in Grison vas vse lepo pustita pozdraviti!

                                                  Čivka

Sulaiman Halabi je imel na tleh debelo knjigo, ki je zadrževala vrata, da se ne bi zaprla. Resnoben in vseveden obiskovalec, ki ni poznal Halabijevih navad, se je ob vstopu sklonil, da bi jo pobral. »Pustite jo na tleh,« je rekel Halabi. »Takšno nespoštovanje do knjig je nevredno človeka, ki sodi v vrste Modrih,« je rekel obiskovalec. Halabi  je odvrnil: »Še bolj nevredno je predstavljati si, da je treba knjigo, ki se zdi nekaterim koristna, vsiliti tudi drugim, ne glede na to, ali jim to ustreza ali ne. Še več kot nevredno pa je, če človek ne ve, da je mogoče posredovati znanje tudi na nevsakdanji način.«

(iz knjige Sufijske zgodbe modrosti v prevodu Evalda Flisarja)