MEDITACIJA PO OSHU
Meditacija pomeni predaja, popolna prepustitev. Brž, ko se človek preda, se znajde v rokah božanskega. Če se oklepamo samega sebe, ne moremo biti eno z vsemogočnim. Ko valovi izginejo, postanejo ocean. Naredimo nekaj poskusov, da bi razumeli, kaj je mišljeno z meditacijo Sedite tako, da se vas nihče ne dotika. Počasi zaprite oči in sprostite telo. Popolnoma se sprostite,tako, da v telesu ni nobenih napetosti, nobenih tenzij. Zdaj si predstavljajte reko, ki teče zelo hitro, z neznansko silo in bučanjem med dvema gorama. Glejte jo in skočite vanjo a ne zaplavajte. Naj voda nosi telo brez vsakega gibanja. Zdaj se gibljete z reko samo plavate na njej. Nikamor vam ni treba iti, nobenega cilja ni, zato sploh ni treba plavati. Čutite, da ste suhi list, vejica, ki jo voda nosi brez napora. To morate jasno izkusiti, tako, da boste vedeli, kaj je mišljeno s predajo s totalno prepustitvijo. Če ste razumeli, kako se prepustiti vodi, nato odkrijete, kako umreti, kako se popolnoma porazgubiti. Oči imejte še naprej zaprte, telo naj postane ohlapno, popolnoma se sprostite. Glejte gorečo pogrebno grmado. Pred vami je skladovnica drv, ki so jih prižgali, plameni z grmade pa se skoraj dotikajo samega neba. In zapomnite si eno : vi niste le opazovalec goreče grmade, položili so vas nanjo. Okrog stojijo vsi vaši prijatelji in sorodniki. Bolje je izkusiti ta trenutek smrti zavestno, kajti nekega dne bo zagotovo prišel. Ko plameni segajo vse višje in višje, čutite, da vaše telo gori. Kmalu bo ogenj sam ugasnil. Ljudje se bodo porazgubili, pokopališče bo prazno in spet tiho. Začutite to in videli boste, da se je vse pomirilo in da ni ostalo drugega kot pepel. Popolnoma ste izginili. Zapomnite si to izkušnjo izginotja, kajti meditacija je tudi neke vrste smrti. Obdržite oči zaprte in se popolnoma sprostite. Ničesar vam ni treba narediti. Ničesar ni treba narediti, preden ste bili vi, so bile stvari, kakor so, in enake bodo potem, ko boste umrli. Zdaj začutite, da se tisto, kar se dogaja, dogaja. Začutite takšnost tega. Tako je, samo to je možno, drugače sploh ne more biti. Zakaj se torej upirati. S takšnostjo je mišljeno nobenega odpora. Ni nikakršnega pričakovanja, da bi moralo biti kakorkoli drugače, kakor je. Trava je zelena, nebo je modro, valovi na morju bučijo..ptice pojejo, vrane krakajo vi ne nudite nobenega odpora, kajti življenje je takšno. Nenadoma se dogodi preobrazba. Kar ste običajno imeli za motnjo, se vam zdaj zdi prijazno. Vi nimate nič proti, srečni ste z vsem, kakršno je. Prva stvar, ki ste jo torej morali narediti, je bila, pustiti, da vas nosi morje eksistence, namesto, da plavate. Kdor se je pripravljen prepustiti, da ga nosi voda, tega reka samo odnese v morje. Če se ne upiramo, nas življenje samo popelje k božanskemu. Drugič, morate se razbliniti, ne pa se reševati pred smrtjo. Kar hočemo rešiti, bo zagotovo umrlo, a kar bo ostalo večno, bo ostalo brez našega truda. Kdor je pripravljen umreti, odpre svoja vrata, da pozdravi božansko, a če tiščite svoja vrata zaradi strahu pred smrtjo delate to na račun nedoseganja božanskega. Meditacija pomeni umreti. Zadnja stvar, ki ste jo morali izkusiti, je bila takšnost. Samo sprejemanje obojega, cvetlice in trnja vam lahko prinese mir. Mir je, konec koncev, plod totalnega sprejemanja. Mir pride le k tistemu, ki je pripravljen sprejeti celo odsotnost miru. Zato zaprite oči, telo naj bo ohlapno, čutite, kakor da v njem ni življenja. Čutite, kako se sprošča. Čutite in kmalu boste spoznali, da niste njegov gospodar. Vsaka celica, vsak živec v telesu, bo sproščen. Kakor, da telesa ni. Pozabite na telo, naj ga nosi reka. Naj vas reka življenja odnese, kamor hoče, naj vas nosi, kakor suhi list. Nato začutite, kako se dih postopoma umirja, kako postaja tih. Ko se dihanje umiri, boste začutili, da ste se razblinili. Čutili boste, da ste na goreči grmadi in da ste popolnoma zgoreli. Niti pepel ni ostal. Nato prisluhnite ptičjemu petju, sončnim žarkom, valovom na morju in jih opazujte kot priča sprejemljivi in vendarle budni, čuteči. Telo je sproščeno, dihanje je mirno in vi ste v takšnosti. Vi ste samo priča vsemu. Postopoma boste v sebi začutili preobrazbo in nekaj v vas nenadoma utihne. Um je utihnil in se spraznil. Začutite, bodite priča temu in izkusite. Reka je odnesla vaše lebdeče telo, na grmadi ga je použil ogenj, vi pa ste bili temu priča. V to ničnost stopi blaženost, ki ji pravimo božansko. Nato dvakrat ali trikrat počasi vdihnite in z vsakim dihom boste začutili svežino, mir in blaženo radost. Zdaj počasi odprite svoje oči in se vrnite iz meditacije. Ta poskus ponovite vsak večer pred spanjem in pojdite nato takoj spat. Postopoma se bo spanec spremenil v meditacijo. OSHOp.s. to vajo si je »pametno« posneti v ednini (jaz sem.., reka je odnesla moje telo…) in se poslušati pred spanjem. Učinek meditacije je še močnejši in veliko bolj oseben. Spanje pa božansko!In, mirne noči vam želim!








