Klic ljubezni
KO JU JE POKLICALA LJUBEZEN STA TA KLIC VIDELA V OČEH DRUG DRUGEGA IN ZAČUTILA V SVOJIH SRCIH, DA STA PRIPRAVLJENA TU ZEMELJSKO ŽIVLJENJE PREHODITI SKUPAJ. NOBEDEN MOŠKI NE MORE BITI CELOSTEN, ČE NIMA ŽENSKE OB SEBI IN OBRATNO; NOBENA ŽENSKA NE MORE BITI CELOSTNA BREZ MOŠKEGA.
BREZ »POMPA« STA OSEDLALA SVOJA KONJA IN S SEBOJ VZELA NAJNUJNEJŠI ŽIVEŽ, ZA PRVIH NEKAJ DNI. V TIŠINI IN NOTRANJEM MIRU STA ODJEZDILA V NARAVO, STRAN OD TABORA, V GOZD, V OSAMO. TO JE BIL NJUN ČAS.
V GOZDU STA SKUPAJ PREŽIVLJALA SVOJE TRENUTKE INTIME, SPOZNAVANJA IN USODE. INDIJANCI NISO IMELI DUHOVNIKOV, KI BI JIH POROČALI. ZAOBLJUBO STA SI DALA PRED BOGOVI, SAMA IN V SKUPNO ŽIVLJENJE SO JU BLAGOSLOVILI BOG ZEMLJE, BOG NEBA, BOG NOČI, BOG SONCA, BOG VODE, BOG ŽIVALI IN SVETI DUH. BREZ PRIČ. BREZ PRSTANA. EDINA SVETA POSTAVA JIMA JE BILO STVARSTVO, CELOTNO VESOLJE. EDINI SVATJE PRI TEM SVETEM OBREDU SO BILI VETER, ŽIVALI, DREVESA, SONCE IN LUNA. V OSAMI STA PREŽIVELA TEDEN, MESEC… SPALA STA POD MILIM NEBOM, OB GRETJU OGNJA IN VEČIDEL V TIŠINI. BESEDE SO BILE NEPOMEMBNE. POMEMBNO JE BILO ČUTENJE NJUNEGA DUHA, TA DVA STA SE MORALA »NAJTI« IN USKLADITI. IN ŠELE, KO STA ZAČUTILA, DA JE PRIŠEL ČAS VRNITVE V TABOR, STA TO TUDI STORILA, NIČ PREJ.
PLEME JU JE SPREJELO Z NASMEŠKI NA OBRAZIH IN Z VESELJEM V OČEH. BREZ VPRAŠANJ IN BREZ POSEBNEGA SLAVJA IN PRAZNOVANJA.
POSTAVILA STA SI SVOJ ŠOTOR V TABORU IN NADALJEVALA TRADICIJO NJUNIH OČETOV IN MAM…
Čivka
