DUH VOLKULJE
KO SE V MENI DVIGNE NEMIRNI DUH, JAZ TEMU PRAVIM, DA SE JE V MENI DVIGNIL DUH VOLKULJE, NE POMAGA NE DOBRA KNJIGA, NE POGOVOR, NE DOBER FILM AMPAK SAMO ENO: GIBANJE IN TIŠINA OKOLI MENE. ŽE CEL TEDEN V SEBI NOSIM NEK NEMIR, »BREZ VZROKA« IN TAKRAT SE NAJBOLJ VARNO POČUTIM NEKJE NA KAKEM VISOKEM HRIBU, KO JE VSE »POD MENOJ« IN VSE »NAD MANO«. DA SLIŠIM ŠUMENJE VETRA, KAKO SUHO VEJEVJE POKA POD MOJIM KORAKOM, PTIČJE PETJE IN ZAČUTIM SVOBODO OKOLI SEBE. STENE ME V TAKEM STANJU SAMO ŠE BOLJ UTESNJUJEJO… IN TAKRAT POTREBUJEM PRESNETO VELIKO KISIKA.
»NEMIR NI BEG, AMPAK ISKANJE. ČE JE MISLI VELIKO IN ČUSTEV ŠE VEČ, JE BOLJE, DA SE SPRAVIMO V GIBANJE. S HOJO SI ZBISTRIMO MISLI, BOLJE VIDIMO IN OSTREJE ČUTIMO.«
SUSANNA TAMARO, IZ KNJIGE: »VEČ OGNJA, VEČ VETRA« (TOPLO PRIPOROČAM!)
