DUŠA
PRIDIGAR JE BIL NENAVADEN ČLOVEK. LJUDJE SO KAR TREPETALI, KADAR SO GA VIDELI. NIKOLI SE NI SMEJAL IN BIL JE NEPOPUSTLJIV ASKET, KAJTI VERJEL JE V KORISTNOST BOLEČINE, KI SI JO SAM POVZROČIŠ. ZNANO JE BILO, DA SE POGOSTO POSTI IN DA JE POZIMI MALO OBLEČEN. NEKEGA DNE JE UČITELJU ZAUPAL SKRITO BOLEČINO: “VSE ŽIVLJENJE SEM SE ODPOVEDOVAL TER IZPOLNJEVAL VSE ZAPOVEDI SVOJE RELIGIJE. TODA NEKAJ SE MI IZMIKA, PA NE MOREM UGOTOVITI KAJ. ALI LAHKO TI?”
UČITELJ, GA JE POGLEDAL, TAKO STROGEGA IN DOLGOČASNEGA, IN REKEL: “DA. DUŠA.”
(Anthony De Mello S.J, Minuta nesmisla)
