DUŠA
PRIDIGAR JE BIL NENAVADEN ČLOVEK. LJUDJE SO KAR TREPETALI, KADAR SO GA VIDELI. NIKOLI SE NI SMEJAL IN BIL JE NEPOPUSTLJIV ASKET, KAJTI VERJEL JE V KORISTNOST BOLEČINE, KI SI JO SAM POVZROČIŠ. ZNANO JE BILO, DA SE POGOSTO POSTI IN DA JE POZIMI MALO OBLEČEN. NEKEGA DNE JE UČITELJU ZAUPAL SKRITO BOLEČINO: “VSE ŽIVLJENJE SEM SE ODPOVEDOVAL TER IZPOLNJEVAL VSE ZAPOVEDI SVOJE RELIGIJE. TODA NEKAJ SE MI IZMIKA, PA NE MOREM UGOTOVITI KAJ. ALI LAHKO TI?”
UČITELJ, GA JE POGLEDAL, TAKO STROGEGA IN DOLGOČASNEGA, IN REKEL: “DA. DUŠA.”
(Anthony De Mello S.J, Minuta nesmisla)
23.05.2008 ob 19:02
čivka,
a veš, da jih ni malo, ki se jim “nekaj izmika”!? S to razliko, da se njihove pomankljivosti sploh ne zavedajo oz. se je nočejo zavedat.
23.05.2008 ob 22:35
danes so le redki,ki imajo dušo
26.05.2008 ob 20:35
čivka,
brez duše mi živeti ni
1.06.2008 ob 14:07
Duša je vse in človek na to mnogokrat pozablja
1.06.2008 ob 22:39
Tudi moje ime je sestavljeno iz Duše. Dušo pa ima tudi nogometna žoga.
1.06.2008 ob 23:11
drmagnum,
pa ja te ne brcajo sem in tja?
1.06.2008 ob 23:11
@ drmagnum,
viš, viš, povezava z imenom mi je pa šele zdajle “kapnila”
1.06.2008 ob 23:12
@ Vlatka,
poglej na uro
2.06.2008 ob 07:18
Zdravje, pa še kako je to res, milslim da se marsikdo tega res ne zaveda. Duša človeka oživi, in je vir izžerevane moči.
Čivka, le povej, kaj ti danes leži na duši?
3.06.2008 ob 10:08
ZDRAVJE: nekateri očitno tako radi iščejo v življenju
SNOW: jp jp, se strinjam s tebon
VLATKA: hvala bogu za tebe
KAMPER: res pre-mno-go-krat
in sobivanje bi lahko bilo tako lepoooo, če se ne bi pozabljalo na najbolj pomembno stvar v življenju
DRMAGNUM: in, a ni zanimivo, tudi žoga brez duše ni več žoga je samo še ena vreča…
GRISON: hvala bogu nič in noči so zato tako mirne in spokojne…
4.06.2008 ob 13:12
Tisto nekaj, po čemer se razlikuje živ človek od mrtvega trupla, želimo poimenovati, in duša je enako dober izraz, kot katerikoli drugi.
Nimam pa v čislih ljudi, ki o duši “vse vedo”: od kod je, kam gre, itd.
Tudi jaz nisem brez fantazije, in bi si lahko izmislil marsikaj o teh vprašanjih. Sem pa toliko pošten, da povem: nimam pojma.
4.06.2008 ob 13:19
Učitelj bi zlahka odgovoril tudi: več življenja.
14.06.2008 ob 08:53
Mijau, saj sploh ni važno, kako poimenujemo “tisto”, samo da seva dobro, a ne?
14.06.2008 ob 08:53
Nevenka, res je
14.06.2008 ob 09:20
De Mello je bil zanimiv človek, jezuit, a se je odmaknil od čistega krščanstva in so mu poočitali vpliv budizma na njegovo razlaganje bistev. Tako kot imamo v psihologiji več poti do neke rešitve, tako je tudi v človeških prepričanjih, torej tudi veri. Važno je samo, da človek nekako verjame v dobro, v tisto vseobsegajoče dobro, kajti od blizu je nekaj dobro za nekaj, nekaj pa za nekaj čisto drugega. De Mello je bil zelo proti človeški navezanosti, v njej je videl največji razlog za doživljanje bolečine, v občutkih izgube in neizpolnjenosti, naj bi človek izgubljal preveč energije in bil zaradi tega nesrečen. Če pa bi zgolj sprejemal, brez nekakšnih pričakovanj, ki izvirajo iz želja, bi bil bliže popolnosti bliže bogu. Za srečo, bi človek ne smel imeti želja. Ta vidik je za marsikoga sporen, ki opazuje ustvarjalno življenje človeka pravzaprav na temelju potreb in želja… Morda je nekakšna sredina med obema mišljenjema najboljša pot. Vsak mora najti svojo filozofijo, ki ga vodi mimo čeri in svojo vero,ni nujno, da ravno v boga, ki mu daje naveč varnosti in miru. Tako bo tudi vedel kako in kaj njegova duša…
Samo malo razmišljam. Človeka včasih dejstva hitro postavijo na najbolj trda tla in takrat pač ravna kot najboje ve in zna.
14.06.2008 ob 12:03
Jaz sem stari skeptik in me ni lahko prepričati o čemerkoli, kar ni oprijemljivo. Zato pa je tudi toliko teorij o teh rečeh: vsak, ki se sprašuje in išče odgovore, jih bodisi sam najde, ali pa prebere kakšno od teorij, ki so mu prišle v roke.
Snow pravi, da le redki imajo dušo, Čivka me tolaži, da ni važno, kako jo imenujemo, samo da seva; eni verjamejo (”vedo”), da se duše selijo. Ker imamo tudi duševne bolezni, pomeni, da imamo tudi zdrave in bolane duše. Duše se tudi pasejo, saj imamo dušne pastirje.
Na koncu koncev, kaj nam vse to pomaga? Ali moram vedeti, odkod elektricitet, ali pa je dovolj, da vem, kako prižgem svetilko?